pozdravljen Optimus T. Prime

ja, marsikaj je možno in res se veliko hudega dogaja na tem svetu in težko je vse razumet.
ker je razum premalo se meni zdi potrebno preklopiti na srce

Hare Krishna

Robi wrote on 24.02.2011 at 09:21:06:

Poistovetil si človeka z robotom, samo pozabil si, da človek ni programiran in ima svojo svobodno voljo, kar pa za robota ne velja, ampak mora upoštevati program/človeško voljo, kakršno mu pač ta naloži. Če misliš, da je človek programiran in njegov um sledi vcepljenemu  programu ( volji nekoga drugega ), se zelo motiš. Zato ne moreš enačiti robota in človeka. Če bi človek moral delovati po volji nekoga drugega, potem bi lahko rekli da je enak robotu in tako izvršuje voljo svojega stvarnika.

Ker pa ni tako in je človek neodvisen od volje svojega stvarnika, kateri mu je podelil svobodno voljo, pa ne deluje po volji/programu svojega stvarnika, ampak po svoji svododni volji odločanja.

Tako kot je stvarnik ustvaril in s svojo voljo upravlja in vodi živali ter rastline in nenazadnje še minerale, tako je človek ustvaril kopico strojev, ki delujejo izključno po njegovi volji, nekateri so bolj izpopolnjeni, nekatri manj - se pravi nekatere stvaritve rabijo več vložene človekove volje, nekatere manj - le tako lahko delujejo in živijo in to zaradi vložene volje človeka.

Stvarjenje kot človeka s svojo svobodno voljo je pa tudi za vsemogočnega stvarnika izjemen projekt in ga ni mogoče ustvariti zgolj z Božjo vsemogočnostjo v trenutku, ampak je za to potrebna neskončna modrost, ki prebiva v Stvarniku, katera vodi ustvarjenega človeka s svobodno voljo skozi preizkušnje do spoznanj, katera potem botrujejo na poti človeka do samostojnega večnega življenja. Šele po tem končnem doseženem cilju, ki ga mora človek sam doseči, zaradi izoblikovanja samostojnega življenja, je končano Božje stvarjenje v smislu popolnega pravega človeka.

Pred človeškim dosegom samostojnega večnega življenja, so pa človeška bitja samo Stvarnikove kreature, ki so prepuščene na milost in nemilost iz svoje svobodne volje. Zato tudi stvarjenje človeka ni končano z materialnem delom, ampak se konča z človekovo zmožnostjo dosege duhovno večno samostojnega življenja.

Pa lep pozdrav.

ML
Quote:

Seveda je človek programiran.
Ti si to, kar si. Ne moreš postati nekdo drug.
Quote:

Jaz pa mislim, da se ne motim.
Tvoj um sledi programu in navadam in vzorcem razmišljanja in načinu sporazumevanja in......Vsemu temu, kar so ti vcepili drugi.
Znova in znova izpolnjuješ voljo okolice in svojih čutov in programu svojih staršev......
Quote:

Kako pa veš, da imaš svobodno voljo ?
Saj nisi vseveden in ne poznaš volje boga, za katerega trdiš, da je stvarnik.
Quote:

Ravno s tem stavkom potrjuješ to, kar sem napisal.
Človek izpolnjuje stvarnikovo voljo, tako, kot robot izpolnjuje človekov program.

človeško rojstvo je zelo redko. ko je Bog ustvaril to človeško materialno obliko je bil znotraj svojega večnega in neomejenega zadovoljstva, še bolj zadovoljen

Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare
Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare

Aravinda wrote on 24.02.2011 at 21:08:00:

To je pravljica za zgubljene kozmične otroke/sirote. Hare krišnovci so se preveč navezali na starodavno pripovedko iz Ved, ki je bila mišljena bolj kot napet roman kot pa kaj drugega, zdaj pa ne vedo kaj bi sami s sabo in 100 na uro ponavljajo take floskule.

Naj poudarim: pravljica iz Ved je popolnoma enakovredna krščanski religijski pravljici, ki je popolnoma enakovredna znanstveni pravljici, ki je popolnoma enakovredna muslimanski religijski pravljici, ki je popolnoma enakovredna budistični pravljici, ki je popolnoma enakovredna staroselskim pravljicam o stvarjenju, ki je popolnoma enakovredno vsaki pravljici iz kateregakoli romana, itd, itd.

Vse to so opisi iz uma, ki nimajo prav nobene zveze z resničnostjo, ker se noben opis resničnosti ne more niti približati resničnosti. Toliko. Ostane za vedno v domeni opisa/pravljice za preganjanje časa in drugih nevernikov. Ustvari zelo veliko napetosti in drame, potem se iztroši in je spet samo to kar je vedno bilo.

Lp

Poet wrote on 25.02.2011 at 09:15:24:

Vede so pisane za verovanje, so religija. Zgodbe so napisane, da razlagajo vzrok in njegov učinek. Tisto kar ti iščeš je osvoboditev, tudi od religije.

In ti guruji, ki so zgoraj omenjeni, ti ponujajo to postopnost z religijo in ne vidijo dlje, ker so sami verniki. Ne moreš razlagati vesolja, če ne poznaš sebe. Takšno delo je jalovo.

Lp,Igor

Ne razumem te popolnoma kaj hočeš povedati.

Normalno, da osvoboditev od zgodbe verovanja ni pripovedovalcu ampak v tvoji biti. Ni v umu.

Lp,Igor

Quote:

Resničnost moje biti se mi potrjuje v pripovedovalčevi zgobi (živim v pravljici), saj mi  pripovedovalec resničnost zgodbe potrjuje s svojo bitjo. Um seveda v to dvomi (si kao vzame svobodo, da ne  verjame oz. noče verjet) in  preveja verodostojnost zgodbe, ampak ali ni ta dvom  samo sredstvo za ustvarjanje dramaturške napetosti in kot tak že vkomponiran v scenarij zgodbe samo zato, da bi se na koncu  razblinil in me  umestil v  pripovedovlačevo zgodbo na način, da postane moja edina resničnost (da sam zavzamem na  tak pravljičen način mesto junaka/zmagovalca in kot tak samemu sebi edini garant resničnosti, t.j. da se izvede v psihoterapevtskem smilsu tratransfer  iz pripovedovalca nazaj nase in s tem kotratransferjem sam zavzamem mesto pripovedovlca).  
En dober filmski prikaz tega transferja: http://www.imdb.com/title/tt0319061/