titud:
Quote: Materializem in religioznost sta potemtakem dve plati istega kovanca, katerega vrednost se izraža v fundamentalizmu oz. fanatizmu.
nevem kako me ti razumeš, ampak to kar si tukaj napisal velja za materializem in za lažno religioznost. pri obeh je težava v tem, da se korenina ne zaliva pravilno.
primer rastline je uporaben samo s tega vidika, da se (drugemu) lažje prikaže princip. princip ki se sem ga hotel s tem primeru pokazat je ta ,da pravilno delovanje (delovanje za Boga - ki je hkrati korenina in celotna rastlina ) daje rezultate, ki so "všeč" celotni ratlini, tudi listkom in vejicam. tisti ki zaliva ni nekdo tretji, ampak je zalivalec znotraj te rastline.
Absolut je hkrati vse kar obstaja in hkrati je popolnoma samostojen različen od vsega ostalega. tega z materialnim intelekotm in na podlagi materialnih izkušen ni mogoče dojeti.
pristna religioznost je onkraj dualnosti in je res ni mogoče razlagati z materialnimi primeri. ampak vseeno se da delno nakazat principe po katerih deluje. rastlina (oz. njeno materialno telo) ni duhovno zato ne more predstavljati dejanskega duhovnega in bi s z njenim primerom hotelo kaj dokazovati...lahko se samo do določene mere uporabi za uvid v duhovno.
Quote:Življenjska pristnost/avtentičnost se lahko zagotavlja iz spoznanja celostnosti, ki pa je ni mogoče organsko locirat niti v korenine niti v steblo in liste, ker takoj zapademo v imitatorstvo pristnosti. Pristno osredotočenje bi bilo v tem smilsu lahko samo osredotočenje na celoto, kar pa je spet neke vrste tavtologija, ker osredotočanje je mogoče samo na posamezne dele ob abstrahiranju celote. Osredotočenje na boga kot na personalizirano celoto (absolut) je v tem smislu izraz naše nesposobnosti (izgube) neposrednega (organskega) občutja živlljenske pristnosti/avtetičnosti oz. izraz našega upanja/vere, da si bomo z osredotočenjem na boga kot simbola celostnosti vsaj simbolno povrnili izgubljeno pristnost/avtentičnost. Človek je hočeš nočeš človek ravno po tem, da je simbolno bitje.
to prepričanje izhaja iz tvojih izključno materialnih izkušenj. tukajšnje izkušnje ne morejo dojeti hkratno enosti in različnosti ali hkratne celosti in parcialnosti. ravnajo se izključno po principih materialne narave. neosredotočanje na Boga ne izkjučuje tega, da si ves čas osredotočen na samo Njega. po tvoj besedah v bistvu lahko pridem do zaključka, da ne samo ne obstaja Bog, ampak da tudi, da obstaja samo materialna narava.
Quote:Aja, glede določanja patološkosti nekega stanja. Patološkost se določa glede na neko subjektivno/notranje stanje zavesti opazovlca/določevalca, ampak glede na trenutni družbeni konsenz o tem, kaj je normalno. S poudarkom na trenutni, saj se kolektivna zavest zgodovinsko spreminja (ne nujno razvija), zato se neka patološkost v drugačnih časovnih ali kulturnih okoljih izraža kot normalnost ali celo vrednota.
ja materialna zavest (ki lahko obstaja le kadar je od zadaj duhovna zavest) se bo spreminjala vedno. takšna je narava tega materialnega sveta. obstaja pa tudi narava, ki se ne spreminja, čeprav je po naravi aktivna. lahko jo imenujemo tudi duša.