Robi wrote on 02.07.2010 at 11:59:26:


Ammmm ... še vedno se ne strinjam, žal mi je. Upornost žarilk (ali pa neonk) je fiksna, ne glede na to kako so vezane (tu sva si edina če se ne motim). In tu govorim (vsaj jaz) samo o žarnicah. Drugi elementi so jeba zase. In ja, upornost narašča (skupna seveda), če dodajaš nove žarnice, drugače pa ne. in rekel sem štiri žarnice, če se prav spomniš.

Jp, resonanca je zanimiva žvau. Splača se prečekirat Smithov dokument, ki ga najdeš na unih povezavah na začetku ... Njegova logika je zanimiva, cifre pa zelo hitro letijo v nebo. je pa jeba dočet to vražjo resonanco. Radijski tehniki bi mogoče vedeli kakšno rečt na to temo. Žal ne poznam nobenega ...

Quote:

Seveda je fiksna, saj ne pravim, da niso..razen, če sem nerazumljiv.
Napisal sem le, da se upornost sešteva pri zaporedni vezavi in zato pade tok, ki teče skozi samo vejo.
In to obratno sorazmerno s skupno upornostjo, če se gre za linearen porabnik.

Robi wrote on 02.07.2010 at 14:36:20:


Heh, fino; torej jaz totalni amater prepričujem profesionalca?!  

Ampak spet ... (in dopuščam, da te ne razumem), a hočeš rečt, da se pri vzporedni vezavi upori pa ne seštevajo? Ker po mojem razumevanju stvari temu ni tako. Upori so pri obeh načinih vezave enaki (če jih je več se pač seštevajo), moči na njih pa ne ... (ker se spremenijo vrednosti ali napetosti ali toka)

Nego, če se spoznaš na resonanco; daj ti preštudiraj tale dokumentek
http://www.free-energy-info.co.uk/Smith.pdf

Preprosto povedano; gre za to kako spraviti v resonanco dve različni tuljavi. Precej podobno radiju ja, ne pa čisto tako
(matematika za izračun dolžine žice (glede na dolžino vala ob dolečeni frekvenci) ne štima. Imaš ti formulo, ki da pravo vrednost?)

Quote:

Tega je kar nekaj...
V bistvu se gre za to, da izboljša izkoristek samih transformatorjev s pomočjo resonance.
V bistvu ni nič posebnega...Sicer ne vem, če se spomniš, vendar včasih so v TV-jih bili veliki mrežni transformatorji, ki so napajali sam aparat...No, tega že kar nekaj časa ni več, ampak se uporabljajo majhni trafoti, ki delujejo na visokih frekvencah, to je okrog 25 kHz. Torej pri frekvenci, kot jo uporablja ta Smith in ta naprava, katere si dal gor sliko.
Na vhodu imamo oscilator, ki oscilira na omenjeni frekvenci, ki s pomočjo spreminjanja frekvence regulira izhodno moč trafota.
Vse to je že v enem majhnem čipu, ki s pomočjo spreminjanja frekvence regulira in tako stabilizira izhodno napetost trafota.
Na podlagi te frekvenčne regulacije in delovanje trafota na resonančni frekvenci, so tudi izgube zelo majhne.

Glede resonance....Vsak trafo si je treba predstavljati, kot nihajni krog. Torej, vsebuje induktivne lastnosti in kapacitivne lastnosti.
In zato ima vsak trafo svojo lastno oz. resonančno frekvenco. Če frekvenco oscilatorja, to je vira s katerim napajaš trafo, uglasiš s trafotovo, pride do resonance in zato do max izkoriščenosti samega vezja.
Zato se tudi pri napajalnikih v elektroniki uporablja frekvenčna regulacija.

Podobno je pri radijskih psrejemnikih..Tam imaš na vhodu nihajni krog, kateremu spreminjaš resonanco s pomočjo spremenljivega kondenzatorja.Vsaka uglasitev na določeno postajo, pomeni le resonančno frekvenco, na kateri je nihajni krog.
Saj ima pri resonančni frekvenci največjo upornost, zato se na njem nabere napetost, ki jo sprejme preko antene.
Torej resonančna frekvenca omogoča sprejemanje elektromagnetnega valovanja v zraku.
Mogoče bi bilo tudi možno neko napravo uglasiti na to "temno" energijo etra in jo uporabiti za neko koristno delo.

Še ena zanimiva raziskava s tega področja:
http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:WwNvk0iNUt8J:www.bion.si/gradiva-objav...
Tu je tudi opisan sistem "dipol antene", ki ga uporablja Smith. V tem članku pod imenom "magnetna vrata".

Evo še ene (skoraj) čisto mehanske (gravitacija). Upam, da tale je uporabna ...

http://www.energeticforum.com/renewable-energy/5957-f-m-chalkalis-gravity-system...

hmnja ...., sicer se pri teh najbolj "razvpitih" replikacijah praviloma res izkaže, da so ćorak. Ampak ne gre pozabit dejstva, da gre za replikacije enega (recimo) uspelega izuma, ki ga izumitelj drži zase ali zaradi osebne koristi ali ker mu je tako bilo ukazano.
Praviš, da bi bilo fino izumit kaj koristnega; pa saj to je to, gizmoti so že izumljeni. Treba jih je samo "reizumiti". Tako kot jaz vidim stvari je na svetu kar nekaj takih izumčkov, ki bi jim bilo vredno posvetiti pozornost že zato, ker vemo/verjamemo (vsaj nekateri) da zadeva deluje.
Moj kratki seznam (takole na hitro in iz glave):
-Bedinijeva replikacija Teslovega stikala (elektronska verzija, živa jeba za uglasit; mašinca je delala par dni nepretrgoma na neki raztavi/kongresu na očeh množice ljudi)
- Smithova replikacija Teslove tuljave v njeni osnovni funkciji (osnovna funkcija te tuljave NI metanje metrskih isker)
- Floyd-ov VTA (kondicioniranje trajnega magneta na način, da začne njegovo magnetno polje nihati v željeni frekvenci - kaj to pomeni najbrž ni potrebno razlagat)
- Mark-ov TPU (s to igračo se je zabavala skupinica kerlcev na forumu oveunity par let in prepričan sem, da so zadevo ponovili. tega sicer ne povejo javno,  se pa da razbrati iz njihovih komentarjev. eden od članov "notranjega" kroga je tudi nek hrvat ...)
-Greyev motor , skupaj z virom energije ki ga napaja (menda je vpleten tudi nizkoaktiven radioaktivni material ki služi kot vir vzburjanja ...)
- Meyer - jeva tehnika proizvodnje vodika
- Puharićeva tehnika proizvodnje vodika (možakar je pogruntal resonanačno frekvenco vode in način kako jo vzdrževati v spremenljivih pogojih ...)
- Boyce-ova tehnika proizvodnja vodika (možakar je še živ, čeprav ne najbolj kooperativen, kar niti ni zelo čudno; je pa na netu več kot dovolj informacij za replikacijo - od načrtov same hidrolizne enote, do podrobnega pogonskega načrta tiskanega vezja(z namenoma vgrajeno napako, ki jo en pošten električar zlahka najde...))
- obstaja tudi tehnika kemične hidrolize, pri kateri se reagenti obnavljajo, troši se samo voda. zadeva je potrjena in menda v procesu komercializacije (aha?!), sem pa pozabil ime izumitelja. deluje na knof, se pravi se jo da kontrolirati brez težav.
- Joe - va celica, ki izgleda kot da je hidolizator pa v bistvu ni in je cela jeba to  zadevo prirpaviti do tega da dela, se jo pa da ... (glihkar jo spet študiram, na razpolago so nove informacije in izkušnje, menda je tega fizmota ponovilo najmanj petnajst ljudi in se tudi vozijo okrog s pomočjo te zadevice)
in potem še pušelček (hidro)mehanskih naporavic:
- Clem-ova mašinca (uporablja olje za pogon črpalke/motorja - zgodbica je izredno zanimiva, prebereš jo lahko v poglavju 8 une knjigice z začetka te teme)
- Papp - ov motor (za pogon uporablaj mešanico žlahtnih plinov v zaprtem krogu; enkrat letno je menda potrebno dofilat zadevo in to je to. enei zadnje cajte ugibajo, da je šlo pravzaprav za uporabo vode v zaprtem krogu  - za eksplozijo vodne pare ne za elektolizo)
- variacija na temo Clemovega motorja, za katero imam diagram/shemo - daleč od načrta, bi pa bilo zanimivo sprobat zadevo
itd itd

Da ne bo nesporazuma, vse zgoraj omenjene mašince (razen zadnje) so praktično potrjene, demonstrirane pred množicami ljudi in pred strokovnjaki. Iskreno verjamem, da niso nateg. Kako jih ponovit pa je druga zgodba.

Glede tistega Smithovega dokumenta za katerega ti tečnarim da ga preberi; a mogoče veš za kakšno pametno literatur o radijski teoriji? Kako se računajo valovne dolžine, frekvence, njihzov vpliv na tokove in napetosti in podobno .... To sicer pokriva Smith, ampak kot rečeno, v njegovi enačbi za računanje dolžine žice, da je usklajena z valovno dolžino je očitna napaka, pa bi jaz to rad videl  še od koga.
Ker kajti, ta trenutek me Smithov gizmo najbolj žgečka. Poencial je ogromen ...

uuuuuuuuuu ... mater, pozabil sem na igračo s katero bi se pa njabrž tudi ti z veseljem poigral: Rotoverter - gre za dva identična elektromotorja, od kateregih enega prevežeš da špila vlogo generatorja, drugi pa je ostane v vlogi pogonskega motorja. na oba navesiš banke kondenzatorjev, da ju popolnoma frekvenčno uskladiš s porabnikom. ko so vsi trije (pogon, generator in porabnik) popolnoma usklajeni lahko zapreš zanko - to pomeni, da generator proizvede dovolj elektrike za lastni pogon in za porabnika. jeba je, če se poraba spremeni; potem je treba ponovno uskladit zadevo z novo banko kondenzatorjev. čtiva na to temo kolikor hočeš
Vglavnem takole na uč bi rekel da je tole prava poslastica za dobrega električarja. Jaz sem kajpada izven konkurence ...

Quote:

Zanimivo, vendar je problem v tem, ker ta energija, ki jo proizvede, je jalova moč.
Namreč zaradi induktivnosti motorjev in kapacitivnosti kondenzatorjev, napetost in tok več nista v fazi, zato je ta moč, ki jo proizvede ta Rotoverter v glavnem jalova moč. Torej na papirju in izračunih zgleda veliko, a koristnega pa skoraj nič.
Konkreten porabnik pa rabi delovno moč.