Quote:

Potem pa Stvarnik ni vsemogočen ?

Robi wrote on 26.05.2010 at 14:26:15:

No, to vprašanje sem pričakoval, vendar moram povedati, da ta stvar Stvarniku ne vzame vsemogočnosti, ampak je le On iz svoje nedoumljive modrosti omogočil takšen načrt in s tem razvoj samostojnosti človeške duše, od zakrknjene materije do duhovnega  razvetljenstva najrazvitejše duše, ki se sploh lahko razvije, da lahko doseže samostojno večno duhovno življenje.

Kdo je zdaj zaslužen za izpeljan popoln projekt??, arhitekt ali pa izvajalci z svojimi podizvajalci??, ne slednji, ampak arhitekt je tisti, ki je uresničil svojo misel/idejo. Le on je zaslužen za pravilno izpeljano in končano delo, in nobeden drug. Vsi drugi so le pomožno sredstvo, s katerimi se je delo lahko izvedlo in naredilo.

Tukaj zdaj si lahko zamisliš, kako je človek pomemben. Če ne bi bil tako pomemben, bi bil, kot neko sredstvo za dosego končnega cilja in bi živel samo v času, kot meseno telo, ker ja pa najpomembnejši v vsem stvarstvu in usvarjen za večno neskončnost, pa tudi za samega Stvarnika stvarjenje razsvetljenega človeka ni mogoča, ampak le stvarjenje človeka, kot človeka prepuščenega svoji svobodni volji in potem le z  nadaljno vzgojo po postavi brez prisile z načinom; "naj bi" in ne "moraš", pripelje do končnega cilja, to je razsvetljenja.

Nekateri, dajejo človeka poponoma v nič, da sploh ni pomemben in da od njega pač ni nič odvisno v vesolju, seveda, zopet manipulacija, zaradi materialnih koristi posameznikov. Nekateri vidijo zaroto vesolja, drugi vidijo sama visoko napredna civilizacijska izvenzemeljska bitja, ki pazijo na zemljo in človeka, človeštvu se pa ne pokažejo, tretji vidijo popolno ničevost v nedoumljivi veličini stvarstva, itd.

Vse kaj drugega hočemo pripisati človeškemu obstoju in razvoju, samo tistega ne, za kar smo resnično poklicani, vse drugo je lažje in brez vsake odgovornosti, zato takšna miselnost prevladuje in ji tudi skoraj vsak podleže. Življenje ni šala, ampak je odgovorno ravnaje vsakega posameznika do sebe in njegove okolice. Kdor hoče ostati živ, naj se tako odgovorno tudi ravna in nikoli ne bo okusil smrti.

No pa lep pozdrav.

Kaj  pomeni razsvetljenje ? povsod samo razsvetljene razsvetljenje slisim, js ne vidim nobenega razsvetljenja in ga se nikol nisem . Razsvetljen si ko neki novga spoznas al kaj . Od kje ta beseda ker se mi zdi vcas da je prsla od tistih ki cakajo v meditaciji da jih bo neki streslo pa bodo kr naenkrat postali razsvetljeni . Wtf razsvetljene lucke : /
lp : )

Ljudje zivimo in mislimo da se poznamo , ali pa kot opazim se mi zdi da se niti ne postavlja vprasanje ali se poznam .
Ce bi vsi razumeli to kar si zgoraj opisal potem bi vsak sprejel polno odgovornost zase za svoja dejanja uh ja pol bi se stanje v svetu spremenilo zares.
Seveda pa vsi rajs tolcemo po drugih ker sami nismo sebe sposobni pogledat . Verjetno ne razumem popolnoma to kar pises ampak mam en svoj pogled .
Razkuri me recimo to da ljudje castijo boga nekje zunaj sebe  samo da bi vso svojo odgovornost do sebe in sveta prelagali na ramena boga nekoga katerega sploh ne poznajo.
lp : )

Sem ze veckrat mislil povedat, pa bom zdaj izkoristil priloznost, ker je tocno ta tema.

V to nisem preprican, enostavno ker nisem tako dalec, da bi lahko to samopotrdil, zna pa bit ta zadeva vzrok mnogih nesporazumov.

Zdaj moram prvo dolociti primerne besede, pa naj bo razsvetljenje eno, pa samospoznanje drugo in to si predstavljam takole:

- Razsvetljenje, je stanje ko si v dimenziji vecno- zdaj, saj vzorci so v bistvu v preteklosti- prihodnosti, psiholoski cas. Enostavno povedano se vec ne poistovecas z vzorci. Zato mislim da ni pogoj razumevanje vesoljne zakonitosti, ampak postane UM orodje in nisi vec suzenj lastnega uma.

- Samospoznanje, pa razumem kot staneje ko razumes enotno vesoljnon naravno zakonitost.
Tu dopuscam moznost, da ko si samospoznan si tudi razsvetljen, obratno pa ni receno, saj se v razsvetljenju le resis psiholoskega casa, vzorcev in nikakor ne vidim da s tem dobis vedenje naravne zakonitosti.

Pa se to.
Razsvetljeni ne izgubi uma.
Um je orodje in ti z njim delujes, ko pa se poistovetis z nekim umskim vzorcem (ustvarjas identiteto iz vzorca- ego), postane to egovski um ali ego, pades v psiholoski cas ter nisi ves svoboden. Ne zivis v dimenziji vecno zdaj ampak v umskih projekcijah- preteklost/prihodnost, kot so strah, zelje, upanje, sekiranje, itd...

Mnogi ljudje, ki so prisli do takoimenovanega razsvetljenja, recimo kaksni jogiji, so vsi porocali da do tega trenutka pravzaprav niso niti ziveli saj so bili vsmerjeni- skoncentrirani vsepovsod samo v realnost- vecno zdaj ne, da so ziveli v namisljenemu svetu.

Upam da ne bo kaksnih izpadov, ker to ni moja izkusnja, na to sem pomislil in ce bi se te zadeve razcistilo, bi bilo tu veliko manj nesporazumov.

Pa ne se obesat na besede, ker razsvetljenje in samospoznanje sta v svojem pomenu enaka... Sicer pa tisti ki me razume bo ze vedel kaj mislim in se bo usmeril v to ne v neke besedne, pomenske igrice

Kaj poveste na to?  

L.p.

Quote:


Igor

Lahko se tako opredeli,če upoštevaš dejstvo akumuliranega uma in realiziranega uma. Akumuliran um je t.i. brezčasna življenjska inteligenca naše biti (dedni brezčasni kolektivni spomin),ki se individualizira in se veže na naš realiziran individualni um že ob spočetju.Ta akumuliran um /fotonski) lahko imenuješ duša,ki je vezana na naše realizirane fizične potenciale. Mi v sebi nosimo brezčasni spomin (lahko ga imenuješ ( intuicija duše).Sam trdim--- če ti za časa življenja uspe odpreti preko življenjskega duha nemoteno komunikacijo s svojim brezčasnim umom (dušo)in realiziranim fizičnim umom se ti znotraj tebe samega odpre brezčasen spomin,ki uporabi tvoj realiziran um kot orodje tvoje lastne komunikacije z brezčasjem.To nemoteno notranjo  izmenično komunikacijo ti omogoča tvoj življenjski duh.Preko te svoje življenjske sile (duha) lahko ti vstopaš v dimenzijo večno in hkrati kontroliraš psihološki čas sedaj. Tako živiš v stanju večno in sedaj. Opis sem poenostavil,ker nekateri ne bodo zmogli že tega dojeti.  
Sam smatram,da je naše samozavedanje skupek fizićnega uma in fotonskega uma (duše)kjer je naš življenjski duh posrednik prenašalec vsebine med obema vrednostima.

Govoriš o orodju. To orodje te razdvaja. Imaš ga v spominu (rezerva), ves čas in to je psihološki čas.

Lp,Igor

ego-3p wrote on 13.06.2010 at 17:45:31:


V osnovi in poenostavljeno je tako kot si napisal egotrip.Najtežje za človeka je brezpogojno sprejetje samega sebe in biti živeti to kar si!!! Človek ima sposobnost predvidevanja in pa kar je najbolj pomembno- človek ima edini možnost lastnega brezčasnega uvida v lastno vesoljno brezčasno bit. To moraš dojeti!!

Tu se postavlja vprašanje vere vase ,ki je hkrati prostovoljni preizkus lastne duhovne moči ---prestopiti v brezčasno dimenzijo znotraj lastnega sebstva,ki te lahko pokoplje ,ali vesoljno osvobodi.

Kdo to ve ??,če ni,ali ne prestopi prostovoljno te svoje sedanje psihološke dimenzije???

Zato je t.i. razsvetljenje-ali vesoljno samospoznanje popolnoma osebna individualna izkušnja.Ta izkušnja pa največkrat ne more biti razumljena po tistih,ki te osebne izkušnje nimajo. Na kratko opisano- tako kot v resnici je!!