|
M.L.
|
ego-3p wrote on 25.05.2010 at 21:52:15:M.L. wrote on 25.05.2010 at 19:44:52:ego-3p wrote on 24.05.2010 at 22:29:32:M.L. wrote on 24.05.2010 at 14:00:06:El Pesnik wrote on 24.05.2010 at 12:09:23:Alojz in Sandib wrote on 24.05.2010 at 12:06:27:El Pesnik wrote on 24.05.2010 at 12:01:35:Maš kar neke svoje pojme. Po tvojem je "življenje" nad elementi, pač ker so se elementi povezali v tako kompleksno strukturo, samo je isti šmorn, materija je materija, al je kao "primitivna" kot je kamen al pa voda, al pa bolj "kompleksna" kot je DNK - isti šmorn, materija je materija in ne more ustvariti zavedanje. Ja EL Poeta življenje da elementarni pojavnosti(tvojim atomom) ZAVEST!!!! Ne bo nikoli res!!! KEr ne more biti, kje si to pobral? Zavedanje je popolnoma nad materijo, DNK ne omogoča zavedanja, ni šans. Prej bi rekel, da DNK omogoča "telesno zavest", kar bi lahko pomenilo, da ta univerzalna zavest, ki edina je, vstopi v telo in prevzame identiteto telesa, se kukr poveže s telesom, samo univerzalna zavest ni nikoli telo, lahko se samo pretvarja, da je postala telo in da deluje prek telesa. O tem govorim. Ja, poet, tako kot praviš, duša si zgradi telo in duša je nosilec zapisa kakšno telo se bo po tem njenem zapisu ustvarila. Kekšna duša, tekšno materialno telo. Telo je brez duše mrtvo in samo kup materije brez vsakršnega zavedanja. Duša, ki je pripravljena stopiti v meso, že kmalu po spočetju in nadaljnji delitvi celic zarodka prevzame gradnjo mesenega telesa po svoji podobi. Pa lep pozdrav. Telo je brez duse mrtvo in samo kup materije brez vsakrsnega zavedanja - je potem telo tudi zaradi duse zivo in ti kot clovek potrebujes oboje da obstajas torej moras biti oboje da si lahko eno : ) Meseno telo je samo nepogrešljivo sredstvo s katerim je mogoče doseči bistven cilj utelešene človeške duše. Ta odnos med dušo in telesom ni spojena v enost, ampak mora biti prav obratno. Duša se mora distancirati od mesenih strasti mesenega telesa in povezati z duhom, ki prebiva v njej, ter z njim doseči združenje in prestop iz dvojnosti v enost. Le to je potem pravo življenje, in ne mrtvo meseno telo, ki odpade od duše in je kvečjemu hrana za črve in gnojilo za nadaljnjo organsko rast materije. Pa lep pozdrav. Z spostovanjem. Premalo poznam tvoj pogled na to kaj je dusa kaj je duh po tvoji predstavi da bi lahko rekel da razumem : ) Mogoce lahko poves tudi kaj o tem . Strinjam se glede tega da je telo samo brez prisotnosti zivljenskega duha mrtvo kot si rekel hrana za crve za obnavljanje zemlje . Jaz sebe smatram kot clovesko bitje cloveka ki nebi obstajal brez telesa niti brez zivljenskega duha recimo temu neke prisotnosti, niti brez leve niti desne polovice mozganov niti brez srca ega... Vse to pa mora delovat skupaj eno za drugo kot enost zato da je clovek recimo temu samospoznan . To pomeni ne delovati samo iz uma ali samo iz srca ega ampak kot celota pravilno. Takrat se lahko prebudi dusa cloveka in pravi dusevni del v cloveku. Ko pa telo umre pa umre tudi clovek kot celota vsi deli se razpustijo kam gre telo vemo , dusa pa verjetno tudi sluzi namenu tu me zanima kako na kak nacin in ali je zavedanje po tvojem se vedno prisotno po smrti telesa : ) Zavedanje in dejavnost duše po smrti mesenega telesa je celo večja kakor pred odpadom telesa. V mesu se marsikdo sploh ne zaveda obstoja duše, zato ker je ta preveč povezana z mesom in podvržena mesenim užitkom. Od tod tudi izvira strah duše pred smrtjo telesa. Cilj vsake človeške duše je, da s svojo duhovno rastjo doseže, prebudi in vnovično rodi v duhu, ki speče prebiva v njej. Brez preizkusa svobodne volje v mesu pa to ni mogoče, celo sam Stvarnik tega ni zmožen narediti direktno, ampak le posredno. Ker pa je spomin duše na prejšnja stanja duši zabrisan v vstopu v človeško meso, zato tudi ne vemo po kaj smo prišli v ta svet. Po svobodni volji odločanja in ravnanja pa mora vsak sam priti do spoznanja in naposled do namena utelešenja. Če ne spozna človek tostran svoje poslanstvo, pa spozna onstran, ki je prav tako dejavno življenje, kakor tostran v materialnem, samo da onstran je potrebno veliko več časa, da pride duša do spoznanja. Razsvetljenstva ali združenja z duhom, pa ne doseže vsaka duša, če si že v mesu ne prizadeva za duhovno rast in razvoj. Redki že v mesu dosežejo prerojenje, večina duhovno razvitih pa že kar hitro po odpadu mesa. Večji del pa ne izpolni svojega postavljenega cilja pred utelešenjem v meso človeka, ampak vodeni onstran po dolgih časovnih obdobjih postanejo nekakšna popolna duša, razsvetljenstva ali združenja z duhom, pa nikoli ne dosežejo. Ker pa ne živimo v večnosti, in je čas odmerjen, zato je zelo pomembno, da čimprej pridemo do spoznanja. No pa lep pozdrav.
|
Home
Pages: 
