M.L.
|
Telo samo, kakršno je, kot mrtva materija ne bi moglo ničesar videti niti slišati, čutiti in okusiti, če ne bi imelo žive duše v sebi. Telo je torej le zasilno orodje duše, seveda zgrajeno in urejeno tako, da ga duša lahko uporablja za zunanji svet. S pomočjo telesa torej lahko navzven gleda, posluša in občuti zoprno in prijetno. Lahko se premika z enega kraja na drugega in z rokami opravlja mnogovrstna dela.
Telesne ude usmerjata razum srca in njegova volja, kajti telo samo nima niti razuma niti volje, razen, če duša zaradi svojih posvetnih in čutnih skomin sama preide v meseno in se v svojem mesu tako zelo izgubi, da v njem izgubi zavest svojega duhovnega jaza. Tedaj postane seveda tudi ves njen razum z voljo vred povsem mesen. V tem primeru pa je duša toliko kot mrtva in se ji zdi noro, če sliši kaj o čisto duhovni samostojnosti in duhovnem življenju po telesni smrti.
Toda celo takšna mesena duša po nadvse bolečem odpadu telesa v resnici ne umre, ampak živi naprej v svetu duhov; toda njeno življenje je potem prav tako borno kakor njeno spoznanje in samozavedanje v povsem duhovni sferi. No, takšna duša potem onstran seveda živi le tako kot v nekoliko svetlejših sanjah. Pogosto ne ve, da je že kdaj živela v katerem drugem svetu, ampak živi in ravna v skladu s svojo privajeno čutnostjo. In ko jo svetlejši duhovi, ki se ji razodenejo, opozorijo in jo poučijo, da je zdaj v drugem in duhovnem svetu, tega ne verjame ter zasmehuje in žali tiste, ki so ji povedali resnico.
Zelo veliko časa je potrebno preden takšna posvetna in pomesenjena duša doseže onstran jasnejše spoznanje. Ko pa postaja svetlejša in svetlejša, se ji vrača, glede na stopnjo njene razsvetljenosti, tudi spomin, in potem lahko tudi vidi, sliši in čuti vse, kar se dogaja na zemlji, nad zemljo in v zemlji.
Če pa duša že na tem svetu po duhovnem prerojenju postane popolna in s tem že tu zrela, ter jasno zaznava povsem duhovne stvari, začne tudi pravilno in stvarno gledati na celotno materialno stvarstvo in ve za vse, kar se v stvarstvu dogaja.
Ko pa je takšna popolna duša odrešena svojega težkega telesa je njeno gledanje povsem podobno Božjemu, in potem - če to hoče - vse vidi, vse sliši in vse čuti.
Pa lep pozdrav.
|