[quote author=Devi link=1268211231/15#15 date=1268339626]
M.L. wrote on 11.03.2010 at 17:46:10:.. brez vsakega znanja in spomina na prejšnja znanja, skratka odvisna od drugih, da bo lahko preživela v mesenem telesu, zato pravim, da je nemočna. Potem se mora čimprej vse znova naučiti in vendar ne prej kakor postopno, ( kar je seveda že nekoč vse znala ) kar potrebuje na tem materialnem svetu za samostojno preživetje, zaradi tega je zapuščena. Seveda sprva največ znanja pridobi od svojih staršev in pozneje že tudi od drugih ljudi in šol, s tem se pa postopno uči v vsem kar mora vedeti za življenje na tem svetu, ne odvisno od duhovnega sveta od koder je prišla in pustila vso vedenje in znanje z spominom vred.
Quote:ja, razumem
jes sicer nisem prepričana, da imamo kot duša (neinkarnirana) že vso potrebno znanje.. če bi ga imeli, zakaj bi bla utelešenja sploh potrebna?
Nisem mislil popolno znanje, potem je res reinkarnacija nepotrebna, ampak vso pridobljeno znanje do te dosežene stopnje, ki jo ima ta duša.
Quote:in če imajo utelešenja določen cilj, kako bi sploh vedli, kateri je, če se rodimo brez spomina? se mi zdi, da smo zato rojeni v družine oz okolja, ki že sami po sebi predstavljajo problem oz lekcijo, katero smo se odločili učit oz obvladat. v prvih (nemočnih) letih našega življanja nas starši naučijo (vcepijo al pa pripeljejo iz naše podzavesti) tisto, zaradi česar smo prišli sem, da potem skoz življenje predelujemo. vsaj zdi se mi tako. zdi se mi zato, ker ima vsak človek v sebi neko področje, ki ga frustrira bolj kot vse drugo in običajno je to področje povezano z našim izvorom (zgodnjimi leti, karakterjem, okoljem, nečem, kar se v človeku formira že zelo zgodaj). ker čeprov se na vsake tolk zavem, kolk veliko stvari ne znam in en obvladam, me večina teh stvari ne moti prav osebno. zares moti (in frustrira in s tem stimulira) me samo določeno področje. od njega bežim al pa ga nadgrajujem, pač kolk sem v nekem trenutku močna in prisebna.
Ja, utelešenje ima določen cilj in to je cilj napredovanja in zorenja same duše. Če bi imeli spomin na prejšnja življenska stanja, bi nam ta nič ne koristil, ker so vsa ta stanja bila vodena od drugje z drugo voljo. Tako so naša prejšnja življenska stanja bila manj odgovorna in neobremenjujoča za našo dušo, tako pa posledično trenutno boljša kot pa tukaj na naši zemlji, ki je zelo trnova in odgovorna pot.
Vidiš, če bi naša duša imela ta spomin od prej, bi zlahka obupala nad življenjem na tej zemlji in se pri priči tudi rešila z smrtjo svojega mesenega telesa in se vrnila v lagodnejšo neodgovorno življenje. Ravno zaradi tega pa je spomin duši zabrisan ob utelešenju na to zemljo.
Rojeni smo pa točno takim zemeljskim staršem, ki so nam potrebni za čimboljšo napredovanje našega duhovnega zorenja. Odvisno od razvitosti duše in prejšnjih življenskih stanj.
Quote:tako se mi zdi, da učimo se že (od staršev in okolja), marsičesa. ampak zares spoznat smo prišli pa nekej zelo specifičnega. in včasih se mi zdi, da se tega ne da naučit, ampak lahko samo spoznaš, se zaveš, odkriješ na novo, kot en novi svet. realiziraš še eno slepo pego v svoji wanna be popolnosti, da imaš potem kot duša (ko odvržeš telo) še eno barvo v mavrici več.
pač če se že igramo z idejami kaj bi lahko bilo res..
Od staršev in okolice se od začetka učimo predvsem tosvetnega življenja, potem nas starši že lahko vpeljejo v odkrivanje zgodnje duhovnosti in kot praviš; prišli smo po nekaj čisto drugega, kakor zgolj golo materialno preživetje do smrti našega mesa, ampak spoznat, odkrit resnično večno samostojno duhovno življenje in še enkrat kot praviš; tega se ne da naučit, ampak preprosto spoznat novi svet.
Pa lep pozdrav.