a8n8j8a8
1
Offline
I Love YaBB 2!
Posts: 28
|
Alojz in Sandib wrote on 04.03.2010 at 20:13:02:
Če se ti zdi okolje zamorjeno-je odkrit pogovor znotraj družine nujen. Ni več kaj odlašat,ti moraš pa tudi razumet določene zadeve pri sebi in z njimi razčistiti v sebi.Mogoče je pa tudi tvoj pogled preveč negativen.Dejstvo ostaja,da je sestra bolj egoistične sorte-ti moraš pa tudi malo spremenit pogled na njo in nase.Še ti začni noret potem se boste morali brezpogojno vsesti.
Hmmmm:Alojz: Se bom še jaz začela dret, ja  -mogoče v naslednjem življenju
Mislim, da moj pogled ni niti mao preveč negativen, ampak je to dejansko stanje. Tudi kdorkoli drug, ki ima nekoliko več stika z njo (sosedje, tete in strici) ti bodo povedali enako sliko.....-mogoče res kdaj pa kdaj pri čem pretiravam, ampak sem 100% prepričana da pa sem pri pogledu na stvari v zvezi z njo popolnoma realistične (če to jemlješ, kot negativno, potem je), ampak verjemi mi, da sem še kar tolerantna. So stvari, ki so bile prehude tudi za ta forum, čeprav se mi zdi, da tukaj lahko odkrito govorim o tem. Res pa je, da ima vsakdo možnost, da razmišlja v svojo smer, ki se lahko razlikuje od moje.
Glede odkritih pogovorov pa: zadnjih nekaj dni sem vsaj enkrat na dan poskušala načeti ta resen pogovor in vedno je bila moja beseda proti sestrini. In pogovor smo kar hitro zaključili, saj so vsi rekli, naj se jaz malo ukvarjam z njo, da jo spremenim-ampak sama mislim, da če se ji še nekajkrat takole podvržem, potem ne bo več poti nazaj. Tudi če sem bila kje na samem z mamo ali očetom (torej brez sestre), sta vedno prešaltala na to temo in vedno začela iskati rešitve, ki so vključevale mene. Seveda sem jima se hotela postavit v bran, kot ste mi svetovali in sem hotela povedati, da je čas, da ukrepata onadva, ali pa vsi proti njej, ne pa da vse prelagajo name, ampak končna beseda je vedno bila skrajno prijazna in skoraj enaka: Anja, pa daj no...vzami si malo časa pa ji povej, da to ni noben način, kako se obnaša. Pa malo časa ja imaš za svojo malo sestro..... in podobno.....
Imam pa v podboro mojemu pogledu na njeno stran še en primer, ki se je zgodil ta vikend in še danes zjutraj: V soboto sem šla delat spet zgodaj zjutraj-pač tako, da se ona še ni vstala in prišla sem domov šele okoli desetih, ker sem imela kar veliko dela, pa sem vseskupaj želela končat v soboto, da bi imela nedeljo bolj kot ne prosto. No, in ko sem prišla domov, sem pač bila utrujena, zato sem se šla direkt umit in sem mislila it spat. Ampak potem pridrvi moja sestra-cela naježena (že predhodno me je oče opozoril, naj jo pustim pri miru, ker ima slab dan in da se cel dan dere na vsakogar, ki ji pride pred njo-meni pa se je to zdelo celo fajn, ker sem mislila, da bom imela mir pred njo in da lahko grem končno počivat) in me začne nadirat, kaj si mislim, da je zjutraj nisem zbudila (od doma sem šla ob sedmih  -ona pa je ponoči še ob dveh ali treh zjutraj nekaj laufala po hiši gor in dol in se drla sama nase (mislila, je da vsi spimo, ampak me je zbudila s svojim tekanjem)), da je noben fukjen fukič ne more zbudit ipd. Pa sem ji mirno odgovorila, da sem jo še slišala ob dveh zjutraj razgrajat in nisem niti pomislila na bujenje. Potem se je šele začelo: Vsi njeni sošolci se lahko cele noči učijo, samo ona se ne sme, ker jo lastna fukjena sestra cele noči spremlja (ampak kot sem že napisala: zbudila sem se izključno zaradi nje), pol pa še stara dva (ata in mama) in da ona nima nobene svobode ipd. Na srečo smo imeli obisk, ki je potem vprašal ateja, če se je sestri sfuzlalo oz. če je vse vredu-in potem je ata prišel v njeno sobo in ji rekel, da ni sama doma in naj se obnaša letom primerno in..... Tako je rekla očetu naj se spelje ven, in ko je odšel, se je zaklenila in se naprej drla v svoji sobi. Jaz sem končno lahko šla spat, kar mi je tudi zelo pasalo, čeprav sem probala čimbolj pozabit na njen izbruh, ki je bil po mojem mnenju brez vsake podlage za prepir. In potem v nedeljo sem se sama spet zbudila ob sedmih, njo pa sem pustila zaradi preteklih dogodkov spat. Okrog pol desetih se je zbudila, ker sem preglasno šla po stopnicah in ko je videla koliko je ura, je začela prisegat, da se bo ubila, ker je fukjena sestra ni mogla zbudit, ona pa ima v sredo zagovor. Pol je ostala do kosila v svoji sobi in se drla sama nase, potem pa jo je oče z novim dretjem vseeno prepričal, da gre na kosilo. Ker sem popoldan delala neke naloge, se sploh nisem pretirano ubadala z njo, ampak ko sem šla na sprehod, so mi spet vsi začeli govorit, kaj sva imeli, in kaj sem ji naredila in.... (čeprav vedo, da je ona vzrok, za naše prepire, skušajo vseskupaj še vedno prenesti name). Do večera se je sestra spet nekoliko umirila. In potem je prišla k meni in me lepo, prijazno, sladko vprašala za nek nasvet o neki zadevi (namreč v soboto se je popolnoma skregala s svojo "fake najboljšo prijateljico")-lahko da je bil to vzrok za vse ostalo, ampak lažje je, če se ves čas kregaš za vse in o vsem z istimi osebami. In potem pač sva se kakšnih pet minut pogovarjali, in potem sem ji pač svetovala, naj se s to prijateljico dobita in pomenita, ali pa naj gre k njej ali kaj podobnega (namreč na telefon si sploh druga drugi ne odgovarjata ). iN ta zadnji stavek je bil popolnoma napačen-z njene strani- jaz sem pač mislila, da ji svetujem tako, kot se mi zdi najboljše-ampak ona pa je letela k ateju:kaj jo jaz nekam silim it, če ona hoče, da jaz fukjena svija lahko grem kamorkoli, ona pa bo naredila, tak kot ona milsi (poudarjam še enkrat, da je ona prišla k meni po nasvet). Na mojo srečo se je ata 1x po dolgem času postavil na mojo stran in je sestri rekel, naj se kar lepo spakira v svojo sobo, da on ne bo poslušal takšnega govorjenja. Sledilo je spet razno obtoževanje. Sama sem raje šla kar v svojo sobo in nadaljevala z branjem knjige.
In nazadnje še danes zjutranje dogajanje: Sama sem se zbudila ob pol sedmih, ker sem mogla it spet delat, ampak sem se zbudila eno uro prej (imela sem za opravit še nekaj stvari, ki jih nisem želela početi popoldan), kot bi se naj po njeno (sama se rada zbujam nekoliko prej). Ona pa se je zbudila še 15 minut pred menoj (ker je imela šolo in je mogla it že ob sedmih od doma-le 2x na teden mora it tako zgodaj). Torej:ko sem se jaz ravnokar zbudila, se je ona že oblačla. Oblekla sem se tudi sama in nato hotela it po stopnicah navzdol. Tedaj me je zagledala, in me začela nadirat, kaj ne spim več, da ni slišala niti budilke, da se zdaj zbujam tak, da ona ne bi niti vedla (danes sem se zbudila nekaj minut pred zvonenjem budilke, ker sem se pač-ni nobenega razloga, ot ga ona hoče, zato sem budilko izklopla-kar se mi zdi tudi logično) in če to počnem vedno tak. da nje pa ne zbujam, da kaj si jaz mislim, če je ona nora, al kaj in da sem edini fukič jaz, ker je ne morem niti zbudit. IN je nadaljevala, brez, da bi mi sploh pustila do besede: naj grem prestavit one svoje stvari: da jih ona meni, ki se zbujam pred njo, ona zdaj že ne bo prestavljala-namreč sedaj se ona ne more odpeljat, če tega ne prestavim. In z dretjem je nadaljevala.....-sama sem se mirno oblekla, šla ven in prestavila stvari, ki so jo motile, ter ostala zunaj, saj sem vedela, da gre kmalu od hiše. Potem pa je prišla ven, in rekla, če sem zmogla to: da ona za fukiča (mene), ne bo več nič naredila, in .....-potem je odšla v šolo-cela jezna in to je to (namreč še vedno je v šoli ali nekje pač). In kot vedno do zdaj, grem v hišo, kjer me oče in mama spet zasujeta z vprašanji, kaj sva imeli, kaj sem spet naredla......
Ali še vedno misliš, da je moj pogled preveč negativen?
Ajgor: mislim, da nočem in nisem nikoli hotela igrat staršev, še manj pa pametne sestre.....
Miara:  -mogoče, ja
|
Home
Pages: 
