Vlada njegovega veličanstva z naklonjenostjo gleda na ustanovitev narodnega doma za židovsko ljudstvo v Palestini, in se bo po najboljših močeh trudila za dosego tega
cilja, ob čemer pa je seveda popolnoma razumljivo, da ne bo storjenega ničesar, kar bi sprožilo kakršnekoli civilne ali religiozne pomisleke nežidovskih skupnosti v
Palestini, ali ogrozilo pravice in politični status, ki ga uživajo Židi v drugih deželah.
V veliko zadovoljstvo bi mi bilo. če bi z vsebino te deklaracije seznanili sionistično zvezo.
S spoštovanjem, Arthur James Balfour«
Zanimivo pri vsem tem je, da je v času, ko je bilo to pismo napisano, Palestina še vedno bila v rokah Turkov. Tako je Anglija obljubljala ozemlje drugi državi, čeprav je to
pripadalo popolnoma tretji državi.
Nekaj let pozneje so bili Turki poraženi, in Anglija je prevzela oblast nad Egiptom in Palestino. Francija pa nad Libanonom in Sirijo.
Rothschildova naloga je bila, da uporabi svoj vpliv v ZDA in jo vplete v prvo svetovno vojno
na strani zaveznikov, prav v času ko so zavezniki imeli precej težav z Nemčijo in Turčijo.
Priprava 2. svetovne vojne ali Američani se hočejo boriti
Glavnina sionistov je bila iz Berlina premeščena v New York, pod okrilje sodnika Louisa D. Brandeisa.
Pomembna agenta ROTHSCHILDOVE BANKE sta bila polkovnik EDWARD M. HOUSE in BERNARD BARUCH.
Zapomnite si ti imeni, kajti igrali bosta pomembni vlogi. BARUCH je služil v uspešni predsedniški kampanji WOODROWA WILSONA. Polkovnik HOUSE pa je bil Wilsonov
najtesnejši svetovalec, in je sestavil kabinet, ki je ustrezal Rothschildovim interesom. Dejansko je vodil celoten State Department. Bilo je očitno, da je pod vplivom
polkovnika Edwarda Mandella Housea Wilson postal popolna marioneta Rothschildov. To je jasno pokazal, ko ni z vetom glasoval proti resoluciji banke Zveznih rezerv, ter
zahteval od kongresa, da se strinja z ameriškim sodelovanjem v vojni.
AMERIČANI SE TUDI »HOČEJO« BORITI
Zaradi »velikega pritiska javnosti« se je strinjal tudi kongres. Javnost so zmanipulirali z istimi tehnikami »družbenega prilagajanja«, ki jih je v WELINGTONOVI HIŠI razvila
RIIA, in so se že prej izkazale v Angliji. (Način »pranja možganov« je dobro opisan v knjigi Thomasa E. Beardena in v knjigi Prestona B. Nicholsa Projekt Montauk (The
Montauk Project), posebno stol, zasnovan na raziskavah ITT.)
V propagandi je pomagal tudi polkovnik House. Leta 1916 je uporabil svoj vpliv - skupaj z lastniki delnic Feda - , da s propagando in pomočjo predsednika Wilsona.
Rothschildovo marioneto, prepriča ameriško javnost v njeno sveto dolžnost, da z uporabo demokracije reši svet. Kmalu zatem so šli Američani v vojno. Iluminati so prodali
Woodrowa Wilsona ameriškemu ljudstvu z rekom, da predstavlja »novo svobodo«.
Prva svetovna vojna je bila za iluminatske bankirje zelo dober posel. Bernard Baruch, ki je postal predsednik Odbora za vojno industrijo (War Industries Board), je povečal
svoje premoženje iz milijona ameriških dolarjev na 200 milijonov.
Naslednje dejanje Woodrowa Wilsona na zahtevo polkovnika House je bilo, da prepriča kongres v nujnost ustanovitve LIGE NARODOV, ki se je kasneje preoblikovala v
ZDRUŽENE NARODE.
Tako je bil opravljen še eden od odločnih korakov Iluminatov v smeri svetovne prevlade.
Des Griffin opisuje prvo svetovno vojno z zornega kota Iluminatov takole:
•
»1. Ameriška politika nevmešavanja in nevtralnosti, ki jo je tako zgovorno razložil George Washingtom v svojem poslovilnem sporočilu (Farewell message),
in je dobila uradno potrditev v Monroevi doktrini, je preminula. Ustvarjen je bil precedens - čeprav z gigantsko prevaro - za uporabo Amerike kot vojaškega
orodja v rokah mednarodnih bankirjev.
•
2. Carska Rusija, že dolgo v peti denarnih monopolistov, je bila uspešno odstranjena iz svetovne scene. To je v svojem znamenitem pismu Mazziniju že
sedeminštirideset let prej napovedal vrhovni Iluminist Albert Pike.
•
3. Prva svetovna vojna je ustvarila astronomske nacionalne dolgove državam, ki so v njej sodelovale. Ti dolgovi so 'pripadli' mednarodnim bankirjem, ki so,
kot smo videli, organizirali in uprizorili celotno predstavo. »Gledališča vojne« so se vedno izkazala za izjemno dobičkonosna za njihove upravitelje in tiste, ki
so jih financirali!«
Versajski sporazum je prav tako temeljil na Rothschildovih načrtih. Na ameriški strani je stala Rothschildova marioneta Woodrow Wilson s svojima svetovalcema in
Rothschildovima agentoma polkovnikom Houseom in Bernardom Baruchom, na angleški strani, natančneje na strani KRONE, je bil Lloyd George, član Odbora tristotih, s
svojim svetovalcem PHILIPOM SASSOONOM, neposrednim potomcem Amschela Rothschilda in članom angleškega sveta Privy Council. Francija je imela v svoji
delegaciji ministrskega predsednika Clemenceaua in GEORGEA MANDELA. Mandela, rojenega JEROBEAM ROTHSCHILD, so pogosto nazivali francoski Disrael
(britanski ministrski predsednik v 19. st., op.p.), in s tem je bil krog dopolnjen. Polkovnik House. ki je bil na višku svojih moči, je bil osrednja figura mirovne konference.
Nekoč je prispel Clemenceau, ko je bil predsednik Wilson s Houseom. Wilson so pozvali, da zapusti sobo. House in Clemenceau pa sta nadaljevala pogovor sama.

financirala in vodila prvo svetovno vojno, hkrati pa svetu kazala nedolžen obraz.
A predstava se je nadaljevala. Uresničiti je bilo treba še druge načrte in cilje - na pomolu je bila svetovna vojna številka dve! Ogromne vsote, ki so po letu 1924 po
Dawesovem in Youngovem načrtu pritekale od ameriškega kapitala v Nemčijo, so oblikovale temelj, na katerem je Hitler zgradil svojo vojno mašinerijo.
Dr.Anthonv C. Sutton v svoji knjigi Wall street in Hitlerjev vzpon (Wall Street and the Rise of Hitler) piše:
»Vsoto, ki jo je pred letom 1940 ameriški kapitalizem namenil Nemčiji v pripravah za vojno, lahko poimenujemo le kot izjemno. Brez dvoma je bila odločilna za vojaške
priprave v Nemčiji. Obstaja obsežen dokaz, da so vplivni krogi ameriškega poslovnega sveta ne le bili seznanjeni s pravo naravo nacizma, temveč so ga tudi aktivno (in
dobičkonosno) podpirali za lastni interes vedno, ko je bilo to mogoče, ob popolnem zavedanju, da to vodi do svetovne vojne, ki bo zajela tako Evropo kot tudi Ameriko ...
Izgovarjanje na nevednost se ne sklada z dejstvi. Skrbno raziskani dokazi, da so bili ameriški bančni in industrijski krogi najzaslužnejši za vzpon Hitlerjevega tretjega rajha,
so zdaj javno dostopni. Nahajajo se med zapisniki in poročili vladnih zasedanj, ki so jih objavili mnogi senatni in kongresni odbori med letoma 1928 in 1946. Med
najpomembnejšimi so: Preiskava nacistične propagande (House Subcommitte to Investigate Nazi Propaganda, 1934), poročilo začasnega državnega gospodarskega
odbora o kartelih (The Cartel Report by the House Temporary national Economic Committee, 1941) in poročilo senatnega pododbora o vojni mobilizaciji (The Report by
Senate Subcommittee on War Mobilization. 1946).«
Nadvse fascinantno zgodbo razkriva zgodovinar G. Edward Griffin:
»V letih pred drugo svetovno vojno se je pojavil MEDNARODNI KARTEL s središčem v Nemčiji, ki je dominiral nad celotno svetovno kemično industrijo in industrijo zdravil.
Svoje področje delovanja je razširil na 93 držav, in je bil na vseh kontinentih nadvse vplivna ekonomska in politična sila. Znan je bil kot I. G. Farben.
I. G. je kratica za "Interessen-Gemeinschaft", kar pomeni "združenje interesov" ali preprosto kartel ... Do začetka druge svetovne vojne je I. G. Farben postal največja
industrijska korporacija v Evropi, največje kemično podjetje na svetu, in del najgigantnejšega in najmočnejšega kartela v vsej zgodovini.«
Leta 1926 je I. G. Farben razvil postopek za ekstrakcijo bencina iz premoga, in leta 1929 podpisal licenčno pogodbo z družbo Standard Oil (Rockefeller). Podjetje je
izročilo I. G. Farben 546.000 navadnih delnic, vrednih preko 30 milijonov ameriških dolarjev. Dve leti pozneje je podjetje I. G. Farben podpisalo pogodbo s podjetjem Alcoa
Aluminium, poznano kot pogodbo ALIG Agreement. I. G. Farben je proizvedel približno polovico bencina v Nemčiji. Posneje so poleg koncentracijskih taborišč izgradili
rafinerije, v katerih so kot prisilni delavci garali zaporniki. I. G. Farben je bilo eno največjih združenj, ki jih je nadziral ROTHSCHILD, in je prinašalo nemškemu
gospodarstvu velikanske vsote denarja, še posebej bodoči SS. V upravnem odboru I. G. Farben sta bila MAX in PAUL WARBURG (banka Zveznih rezerv), ki sta imela
vplivne banke v Evropi in ZDA. Druga dva člana sta bila C. E. Mitchell, prav tako v upravnem odboru »Feda« in banka National City Bank, ter H. A. Metz iz manhattanske
banke (Bank of Manhattan).
HERMAN SCHMITZ. predsednik I. G. Farben. je bil prav tako v upravnem odboru nemške banke Deutshe Bank in banke za mednarodno poravnavo."
Brata Averell in Roland HARRIMAN (iniciirana v Skull & Bones leta 1917) sta preko banke UNION BANK veliko pripomogla k financiranju nacistov. Poslovalnice ITT-ja in
General Electric so podpirale predvojno nemško SS neposredno.
James Martin, vodja ministrstva za ekonomsko vojskovanje (Department of Economic Warfare) in ministrstva za pravosodje (Department of Justice), je raziskoval strukturo
nacistične industrije, in v svoji knjigi Vsi častivredni možje (All Honourable Men) piše:
»Glavna povezava med Hitlerjem in denarnimi baroni na Wall streetu je bil HJALMAR HORACE GREELEY SCHACHT, predsednik Reichbank. čigar družina je že dolgo
vrsto let tesno sodelovala z mednarodno finančno elito. Schact je bil vodilna oseba pri izdelavi načrta za obnovo Nemčije ("Youngov načrt") in tudi Banke za mednarodno
poravnavo. Schachtov izum je deloval brez napake, in pripeljal dogodke v Weimarski republiki do eksplozivnega vrhunca. DR. FRUITZ THYSSEN, nemški industrialist, je
izjavil, da se je 'vključil v nacionalno socialistično stranko šele potem, ko se se prepričal, da je boj proti Youngovemu načrtu neizogiben, če naj se prepreči popolen zlom
Nemčije ... Sprejetje Youngovega načrta in njegovih finančnih načel je bolj in bolj povečevalo brezposelnost, dokler ni bilo nezaposlenih približno milijon.'«
Plodne okoliščine, s katerimi se je THULE-GESELLSCHAFT (združenje Thule), s svojim operativnim orodjem Adolfom Hitlerjem, lahko le okoristilo.
Po polomu leta 1931 je bila nemška industrija na robu bankrota. Fritz Thyssen se je uradno pridružil socialistični stranki, in podprl Hitlerja. Največji del njegovega
premoženja je upravljala banka BANK VOOR HANDEL, ki je po drugi strani bila pod nadzorom banke UNION BANK. Ta je delovala v navezi s Thyssen-Harriman. Izmed
osmih direktorjev so bili štirje pripadniki »Skull & Bones«, dva pa nacista.
Harriman je preko banke BROWN BROS, HARRIMAN BANK hkrati financiral Sovjete in naciste. Eden njegovih najožjih zaveznikov je bil PRESCOTT BUSH, oč e
GEORGEA BUSHA, bivšega predsednika ZDA. Tako Prescott kot George Bush sta člana »Skull & Bones«.
Do leta 1936 je bilo več kot sto ameriških podjetij vključenih v izgradnjo nemške vojne mašinerije, med njimi General Motors, Ford, International Harvester in Du Pont.
Motivi za te investicije niso mogli biti kratkoro čni zaslužki, kajti pogodbe med temi podjetji in nemško vlado so določale, da Nemčije ne sme pustiti niti stotina.
Des Griffin povzema te dogodke takole:
»Mednarodni bankirji so s svojimi agenti ustvarili pogoje, ki so pripeljali do prve svetovne vojne; kot rezultat vojne so izvršili finančni umor; financirali so rusko revolucijo in
prevzeli nadzor nad to obsežno deželo; po vojni so manipulirali z dogodki v Evropi, da bi "ustvarili pogoje" (besede Edwarda Stantona), ki bi jim omogočali finančne
"prestole v nebesih"; uporabili so ameriška posojila, s katerimi so zaslužili ogromne provizije, da ponovno opremijo nemško industrijo z "najmodernejšimi tehničnimi
dosežki" in ustvarijo "industrijski sistem ... po moči drugi na svetu, daleč pred prvim zasledovalcem"; v razvoju svoje brezvestne, monopolistične grabežljivosti so uporabili
in zlorabili Nemce do točke, ko so si zaslužili njihovo nesmrtno sovraštvo, hkrati pa so z izgradnjo nemške industrije, ob velikem nasprotovanju ljudstvu, ustvarili temelje,
na katerih bi se lahko na politični oder zavihtel močan mož, ki bi za "svojo stvar", z obljubo svobode pred mednarodnimi finančnimi plenilci, lahko združil množice. Nemčija
v zgodnjih tridesetih je bila tempirana bomba, ki so jo ustvarili mednarodni bankirji, čakajoč na osebnost tipa Hitler, ki bi se pojavil na prizorišču in prevzel oblast.«
(Descent into SIavery, Padec v suženjstvo)
ADOLF SCHICKELGRUBER IN »THULE GESELLSCHAFT«
Č e hočem osvetliti misteriozni tretji rajh in vlogo Adolfa Hitlerja, moram za trenutek preskočiti v prihodnost. Povsod po svetu so bili Nemci - in po nedavnih napadih na
domove ljudi, ki iščejo politično zatočišče še vedno so - sinonim tretjega rajha. A zelo malo je ljudi, ki poznajo dejanske motive takratnega časa. Pogosto slišimo o »teoriji

verjamete!'«
Danes še vedno mnogi naivni ljudje sprašujejo: In kaj je imel Hitler proti Židom? Upam, da vam je zadnjih nekaj vrstic to razkrilo. V oč eh THULE-GESELLSCHAFT, iz
katere se je kasneje razvila DAP (Delavska stranka Nemčije), NSDAP (Nacional socialistična delavska stranka Nemčije), SS (Schutzstalffel), je bilo židovsko ljudstvo, ki
jim je bog stare zaveze, JAHVE, naložil, da »na zemlji gojijo pogubo« vzrok neprestanih vojn in razprtij.
Pripadnike Thule so vedeli za židovski bančni sistem, t.j. za Rothschilda in njegove zaveznike, ter za »Protokole sionskih starešin«, in čutili, da je njihova naloga, da se v
skladu z razodetjem Sahaje borijo proti židovskemu ljudstvu, še posebej proti njihovemu bančnemu sistemu in sistemu lož, ter da so zadolženi, da na zemlji izgradijo
kraljestvo luči.
Avtorjev komentar:
Kot vidite, so bili ti ljudje prav tako nesposobni odpraviti težave po vzoru svojega gospoda. Jezusa - spremeniti svet z ljubeznijo do stvarstva, do samega sebe in bližnjega
(in ta sosed je lahko tudi drugačne rase ali vere). A odrekli so se lastne odgovornosti in jo naprtili krivcu - SATANU. Njihovo sovraštvo jih je tako zaslepilo, da niso nikoli
dojeli, da uporabljajo isto orožje kot dozdevni satanski bog Jahve, proti kateremu so se hoteli boriti. Morali bi bili vedeti, da se z vojno ne da doseči miru.
Krog, ki se je oblikoval okoli BARONA RUDOLFA VON SEBOTTENDORFA, se je preko Tevtonskega reda leta 1918 v Bad Aiblingu preimenoval v THULE-
GESELLSHAFT. V politiko so hoteli vključiti znanstveno magijo, astrologijo, okultizem in znanje templjarjev, kot tudi vaje Zlate zore, kot so tantra, joga in vzhodna
meditacija.
Thule-Gesellschaft je verjela, sledeč Izaijaovo razodetje, v prihod odrešenika (nemško: Heiland = sveti), v »tretjega Sargona« (Sargon: ustanovitelj akadijskega kraljestev
2300 p.n.št., Sargon 11: kralj Asirije, okoli 700 p.n.št.. op. p.), ki bo prinesel Nemčiji slavo in novo Arijsko kulturo. Dietrich Bronder (»Pred Hitlerjevim prihodom«) in E.R.
Carmin (»Guru Hitler«), omenjata nasledje vodilne člane:
•
Baron Rudolf von Sebottendorf, Veliki Mojster reda
•
Guido von List, Mojster reda
•
Jörg Lanz von Liebenfels, Mojster reda
•
Adolf Hitler, »Führer«, Nemški kancler, predstojnik SS
•
Rudolf Hess, podführer in SS Obergruppenführer
•
Herman Göring, Reichmarschall in SS Obergruppenführer
•
Heinrich Himmler, Reichsführer SS in Reichminister
•
Alfred Rosenberg, Reichminister SS in NS-reichleiter
•
Franck, Dr. h.c, NS-Reichsleiter, Glavni upravitelj Poljske
•
Julius Streicher, SA-Obergruppenführer
•
Karl Haushofer, prof.dr., generalmajor v pokoju
•
Gottfried Feder, prof.dr., notranji minister v pokoju
•
Dietrich Eckart, urednik in vodja »Völkischer Beobachter«
•
Bernhard Stemptle, Hitlerjev spovednik in zaupnik
•
Theo Morell, Hitlerjev osebni zdravnik
•
Franz Gürtner, predsednik policije, München
•
Rudolf Steiner, ustanovitelj antropozofskega nauka
•
W. O. Schumann, prof. dr. na Tehnični univerzi v Münchenu
•
Trebisch-Lincoln, okultist in popotnik po Himalaji
•
Grofica Westrap
...in mnoge druge.
Pozneje se je Thule-Gesellschaft razcepila na dva dela; na ezoterike (grško esoteros = notranji), katerim je pripadal Rudolf Steiner, in eksoterike (grško: exoterus =
zunanji), ki jih je pozneje vodil Hitler. Thule-Gesellschaft je bila v svojem notranjem delu po naravi mirna, z izjemo glede spoznanja, ki so ga imeli o Iluminatih in El

Teorija o »votli zemlji« je zasedaj še vedno le teorija, čeprav nekateri avtorji in raziskovalci trdijo, da so tam bili in celo - kot admiral E. Byrd - posneli številne fotografije.
Ne da se zanikati, da so vsi raziskovalci Arktike imeli nenavadna doživetja, ki jih za sedaj ni moč pojasniti, kar kaže na to, da se tam dogaja nekaj nenavadnega. A teorija,
da ima zemlja staljeno jedro, je prav tako še vedno le teorija. Vendar ostaja dejstvo, da podzemni predori in sistem podzemnih votlin, ki jih je zgradil človek, obstajajo. Najti
jih je moč v skoraj vsaki deželi sveta, in največkrat je v njih svetlobni vir (zelenkasti sij, ki postaja vse svetlejši, tem bolj globoko se spuščamo v predor), z gladkimi stenami
in nepoznanimi stroji, ki so jih našli v kanjonu Boyton, v Sedoni, v Arizoni. Vse to priča o tehnološko napredni kulturi, ki je obstajali pred milijoni let.
Miti o »votli zemlji« so zadostovali pripadnikom Thule, da začnejo z resnim preučevanjem tega fenomena. Zato je bila med drugo svetovno vojno na Antarktiko poslana
vsaj ena ekspedicija.
Da pokažem, da zgodba o arijskih Hiperborejancih ni bila v celoti izmišljena, bi rad omenil dva primera: ko so Španci pod Pizarrovim vodstvom leta 1532 prispeli v južno
Ameriko, so jih domačini poimenovali »vicarochas« (beli gospodi). Po njihovih legendah naj bi obstajala vrhovna rasa zelo visokoraslih belih ljudi, ki so se stoletja prej v
»letečih krožnikih« spustili iz neba. Ponekod so dolgo vladali, in potem, ko so odšli, obljubili, da se vrnejo. Ko so prispeli belopolti Španci, so domačini mislili, da so se vrnili
vicarochas, in so jim v začetku voljno izročali zlato.
Podobnih dogodki so se zgodili, ko so prvi beli popotniki prispeli v Tibet in druga himalajska področja. Osupli Tibetanci so jih temeljito ogledali, in spraševali, zakaj so prišli
od spodaj (od vznožij gora), in ne od zgoraj, kot po navadi.
Na žalost večina Nemcev o teh rečeh ni nikoli slišala, kajti nacistična ideologija je slonela na znanju o El Shaddaiju, kar je botrovalo preganjanju Židov, na Izaijevem
razodetju, znanju templjarjev in morda pravkar povedanih zgodb. Vsa njihova dejanja, vključno z drugo svetovno vojno, so izvirala iz tega. S tem se lahko soočimo na dva
načina:
1. Domnevamo, da so bili vsi vodje tretjega rajha umsko neuravnovešeni zasvojenci z mamili, in vse to preprosto ignoriramo ali pa
2. poskušamo ugotoviti, če je morda v vsem tem vendarle kaj resnice.
A če iščemo literaturo o tem, potem ne smemo iskati v tako imenovani »svobodni« Nemčiji, kajti zavezniki so jo po vojni temeljito počistili.
Okultist Adolf Hilter
Dejanja nemških desno usmerjenih radikalistov bi upravičila prepoved nekatere literature, ki odkrito in kruto poziva k agresivnemu rasizmu. A če bi resnično želeli osvetliti
pretekle in sedanje politične in verske dogodke, te informacije ne bi smele biti zamolčane.
A misterioznosti tu še ni konec. Kot boste videli, je postalo nemško vodstvo zaradi teh mitov nadvse dejavno.
Oktobra 1918 je Sebottendorf sobratoma v loži, KARLU HARRERJU in ANTONU DREXLERJU zadal nalogo, da formirata delavski krog, ki pozneje postal DAP (Delavska
stranka Nemčije). Thule-Gesellschaft je izdajala časopis Völkischer Beobachter, ki ga je kmalu prevzela NSDAP (Nacional socialistična delavska stranka Nemčije), v
katero se je DAP postopoma razvila.
Ob istem času se je mladi okultist in ezoterik ADOLF HITLER (v resnici Adolf Schickelgruber, Hitler je bilo materin dekliški priimek) priključil Thule-DAP, in pritegnil
pozornost kot dober govorec. V svoji knjigi Kopje usode (The Spear of Destiny), Trevor Ravenscroft opisuje, kaj je WALTER JOHANNES STEIN, Hitlerjev prijatelj iz
otroštva, pozneje svetovalec prostozidarja WINSTONA CHURCHILLA, izjavil:
»Hitler, ki je bil že pri dvajsetih velik pristaš misticizma, je poskušal s pomočjo mamil doseči višje stopnje zavesti. Dunajski prodajalec knjig PRETSCHE, ki je bil pristaš
nemškega misticizma in teorije o Arijski nadrasi, je pomagal Hitlerju ustvariti podlago za njegove bodoče poglede na svet, in ga tudi seznanil z halucinogenim peyote, kot
sredstvom za dosego mističnega prosvetljenja. V tem času se je Hitler tudi seznanil s PROTOKOLI SIONSKIH STAREŠIN, kar je njegov odpor do Židov le še poveč alo.«
Ker je bil Hitler že kot mlad mož zasvojen z mamili, ni čudno, da je skozi vse življenje uporabljal močne narkotike. Po dnevniku njegovega osebnega zdravnika, dr.
THEODORJA MORELLIJA, naj bi Hitlerju vseh šest let druge svetovne vojne vbrizgaval injekcije analgetikov, pomirjeval, strihnina, kokaina, morfijevih derivatov in drugih
drog.
Thule-Gesellschaft je najelo Hitlerja kot govornika na volilnih zborovanjih. Pozneje ga je antiboljševik in njegov thulski sobrat DIETRICH ECKART naučil ustreznih
pisarskih in govorniških veščin. Eckart je ustvaril Hitlerja, kot je bil znan pozneje. Uvedel ga je na prizorišča v Münchnu in Berlinu, kjer je Hitler je skoraj v celoti prevzel
poglede Thule.
Leta 1924, ko je bil Hitler zaprt zaradi neuspelega Münchnskega puča, ga je Haushofer vsak dan po nekaj ur uvajal v svoje teorije in načrte. Med knjigami, ki jih je priskrbel
Hitlerju, je bila tudi Bulwer-Lyttonova PRIHAJAJO Č A RASA (The Coming Race), njena zgodba o visoko razviti podzemni arijski rasi je skoraj identična prej omenjeni. V
Bulwer-Lyttonovi knjigi ladje v obliki letečih krožnikov prav tako igrajo pomembno vlogo. Druga knjiga naj bi šele bila objavljena: ZVERI, LJUDJE IN BOGOVI, Ferdinanda
Ossendowskega, ki je pripovedovala o legendi Agarte in Šambale.
Hitlerja je iskanje podzemskega sveta in teorija o Thule-arijski rasi popolnoma prevzela.
HAUSHOFER in RUDOLF HESS sta prevzela Hitlerjevo politično vzgojo. V Landsbergu je Hitler uporabil Haushoferjeve teorije, Rosenbergove ideje in politično
propagando, ter vse skupaj združil. Rudolf Hess je poskrbel za pravilno izrazoslovje in ga zapisal na papir. Tako je nastala Hitlerjeva knjiga MEIN KAMPF (Moj boj).
Vlogo misticizma in okultizma v tretjem rajhu kaže vpliv KARLA HAUSHOFERJA. ki je bil imenovan tudi »največji mag tretjega rajha«. Imel naj bi »preroški dar«, ki naj bi
mu pomagala k hitremu vzponu v okultnih krogih predvojne Nemčije.
Jack Fisherman je v svoji knjigi Sedem mož iz Spandaua (The Seven men of Spandaua) zapisal, da so RUDOLFA HESSA Haushoferjeve ideje in teorije prav tako
popolnoma prevzele. Nenavaden Hessov polet v Anglijo to dokazuje. Vzrok je bil v Haushoferjevih sanjah, kjer je videl »Rudolfa Hessa hoditi po hodnikih angleških gradov
in prinesti mir med dve največji nordijski rasi.« Ker je bil Hess prepričan v natančnost Haushoferjevih prerokb, je tem sanjam sledil brez vprašanj.
Koliko magične »opreme« je uporabljala Thule-Gesellschaft, kaže naslednje besedilo:
Hitler je uporabil thulski pozdrav Heil und Sieg (odrešitev in zmaga) in ga spremenil v Sieg Heil. Ta pozdrav, skupaj z dvigom roke predstavlja magični ritual, ki ga
uporabljajo za oblikovanje preskokov. O magičnih preskokih in njihovi uporabi je veliko pisal Franz Bardon. Franz Bardon (aka Frabato, 1909-1958) je bil nemški mag o

Vril-Gesellshaft, ali ni vse dobro, kar prihaja od zgoraj
Leta 1919 je Karl HAUSHOFER ustanovil drugi red, BRÜDER DES LICHTS (Bratstvo luči), ki se je pozneje preimenovalo v VRIL-GESELLSCHAFT. V njem so se združili
novi red templjarjev (DIE HERREN VOM SCHWARZEN STEIN - DHvSS, Gospostvo črnega kamna), ki so nastali leta 1917 iz tevtonskega reda, thulski SCHWARZE
RITTER ( Č rni vitezi) ter elita SS, SCHWARZE SONNE ( Č rno sonce).
Č e hočemo primerjati THULE in VRIL-GESELLSCHAFTEN, bi bilo morda najprimerneje, če rečemo, da se je Thule-Gesellschaft ukvarjala z materialnimi stvarmi in
politiko, medtem ko se je Vril-Gesellschaft osredotočila na DRUGO STRAN. A imeli so mnoge skupne ideje, kot so Atlantida, Thule, osnovno povezanost med Tevtoni in
Mezopotamijo, pa tudi stara sveta mesta kot Extersteine (zunanji kamni) ali Hausberg pri Stroneeggu so bila področja skupnih raziskav.
Decembra 1919 se je nekaj ljudi iz Thule, Vril in DHvSS sestal v posebej za to priliko najeti gozdni koči blizu Berchtesgadna v Nemčiji. Z njimi je bila medij Marija Oršić in
pa nek drug medij, znan kot Sigrun. Marija je kot medij sprejela prenos skrivne templjarske pisave - v jeziku, ki ji je bil neznan - s tehničnimi podatki za konstrukcijo
letečega stroja. Po dokumentih Vrila, so ta telepatska sporočila prišla iz sončnega sistema Aldebaran (Alpha Tauri, najsvetljša na sliki desno), iz ozvezdja Bika, ki je od
Zemlje oddaljen oseminšestdeset svetlobnih let.
Sporočila, ki so jih sprejeli mediji Vrila v naslednjih letih, je oblikovalo temelj za vse nadaljne akcije Vril-Gesellschaft:
»Sončni sistem Aldebaran ima sonce, okoli katerega krožita dva naseljena planeta, ki tvorita imperij SUMERAN. Prebivalci sistema Aldebaran se delijo na vrhovno raso
»božjih ljudi luči« (Arijci) in druge človeške rase, ki so se razvile iz negativnih mutacij »božjih ljudi« zaradi klimatskih sprememb na planetih. Obarvane mutantske rase, so,
kot kaže, na nižji stopnji duhovnega razvoja. Bolj, ko se rase mešajo med seboj, globlje se pogrezne njihova duhovnost. Ko se je sonce Aldebaran začelo širiti, niso več
mogli zadržati tehnologije vesoljnih popotovanj svojih prednikov, in niso mogli zapustiti planetov z lastnimi sredstvi. Nižje rase, popolnoma odvisne od vrhovne rase, so
evakuirali in preselili na druge planete. Kljub medsebojnim razlikam so se vse rase med seboj spoštovale in se niso vmešavale druga v drugo, ne tako imenovani božji
ljudje, ne nižje rase. Spoštovali so razvojno stopnjo drug drugega (v nasprotju s tem, kar se dogaja na Zemlji).
Pred približno 500 milijoni let so »božji ljudje« začeli zaradi širjenja aldebaranskega sonca kolonializirati druge planete, podobne Zemlji, ker se zaradi povišane
temperature na izvornih planetih ni dalo več živeti. V našem sončnem sistemu naj bi najprej kolonializirati planet Mallona (imenovanega tudi Maldek, Marduk, ali - po Rusih
- Pantheon), ki je obstajal v območju današnjega asteroidnega pasu, takrat med Marsom in Jupitrom. Mars je bil naslednji. Dokaz visoko razvite rase na Marsu predstavlja
dobro znani obraz na Marsu, in mesto piramid, ki jo je fotografirala sonda Viking leta 1976. Predpostavljajo, da je sumersko-aldebaranska nadrasa takrat tudi prvič
obiskala Zemljo, o čemer priča približno 500 milijonov let star okamneli odtis čevlja, in pod peto zmečkan fosil morskega členonožca (trilobita), majhnega raka, ki je tedaj
živel na Zemlji in izumrl pred približno 400 milijoni let.
Č lani Vrila so domnevali, da je kasneje, ko se je na Zemlji dalo živeti, rasa Aldebarancev pristala v Mezopotamiji in ustanovila vrhnjo kasto SUMERIJCEV, ki so opisani kot
pravični, beli božji ljudje.
Vrilski telepati so tudi ugotovili, da je bil sumerski jezik ne le identičen s tistim iz Aldebarana. temveč da je tudi zvenel kot primitivna nemščina, ter da je jezikovna
frekvenca nemščine in sumerščine-aldebaranščine skoraj identična.
Prvi leteči stroji
Ne moremo vedeti, ali so te trditve o Aldebaranu osnovane na dejstvih, a konstrukcijski načrti in tehnične podrobnosti, ki so jih prejeli Vrilovi telepati - od kjerkoli že prišli -
so bili tako natančni, da so pripeljali do najbolj fantastične ideje, ki jo je človek kdajkoli dobil: konstruiranje Jenseitsflugmaschine, »letečega stroja za drugo stran«!
Na dan je prišla ideja o »alternativni znanosti« (danes bi se temu reklo »alternativne oblike energije«). A z delom na projektu so zač eli šele tri leta pozneje. Med to zgodnjo
fazo »alternativne znanosti« ali »alternativne tehnologije« je dr. W.O. Schumann s tehnične univerze v Münchnu, član tako Thule kot Vrila, imel govor, ki ga na tem mestu
delno ponavljam:
»V vsem prepoznamo dve načeli, ki določata dogodek: svetlobo in temo, dobro in zlo, stvarjenje in uničenje - kot pri elektriki poznamo plus in minus. Vedno je: eno ali
drugo. Ti dve načeli - stvarjenja in uničenja - tudi določajo naše tehnične zmožnosti .. Vse kar je destruktivnega je satanskega izvora, vse kar je kreativnega božanskega ...
Vsako tehnologijo, ki je zasnovana na ekspoloziji ali izgorevanju, je zatorej treba poimenovati satansko. Prihajajoč a nova doba, bo doba nove, pozitivne, božanske
tehnologije! ...« (iz nemških tajnih arhivov SS).
Ob istem času se je znanstvenik VIKTOR SCHAUBERGER ukvarjal s podobnim projektom. Johannes Kepler, čigar idejam je sledil Schauberger, je posedoval znanje o
tajnih naukih Pitagore, ki so jih privzeli in skrivali v tajnosti VITEZI TEMPLJARJI. To je bilo znanje o IMPLOZIJI (v našem primeru uporaba potenciala notranjih svetov v
zunanjem svetu). Hitler je vedel - prav tako kot člani Thule in Vrila - da je božansko načelo vedno konstruktivno. Tehnologija, ki je zasnovana na eksploziji, in zatorej
destruktivna, je v nasprotju z božanskimi načeli. Zato so hoteli ustvariti tehnologijo, ki bi bila osnovana na IMPLOZIJI. Schaubergerjeva teorija o oscilaciji (načelo alikvotnih
tonov, monokord) uporablja znanje implozije. Preprosto: IMPLOZIJA namesto EKSPLOZIJE! Sledeč energijski poli monokorda in tehnologiji implozije dospemo do
realnosti antimaterije in nepotrebnosti gravitacije.
Poleti leta 1922 je bil zgrajen prvi leteči stroj v obliki krožnika, katerega pogon je bil zasnovan na imploziji (»stroj za drugo stran«). Sestavljali so ga krožnik, ki je imel
premer osmih metrov, nad njim drugi krožnik, premera šestih metrov in pol, ter pod njim krožnik premera sedmih metrov. Ti trije krožniki so imeli na sredini luknjo, premera
meter in osemdeset centimetrov, kjer je bil nameščen pogon, visok dva metra in štirideset centimetrov. Na dnu je bilo osrednje telo v obliki stožca, kjer je bilo obešeno
nihalo, ki je služilo za stabilnost. V aktivnem stanju sta se zgornji in spodnji krožnik vrtela v nasprotnih smereh in tako je nastalo elektromagnetno rotirajoče polje.
Sposobnosti tega prvega letečega krožnika niso znane. A z njim so eksperimentirali dve leti, preden so ga razstavili in najverjetneje shranili v augsburških delavnicah
Messerschmida. V knjigah mnogih nemških industrijskih podjetij je mogoče najti vpise pod šifro »JFM« (Jenseitsflugmashine), ki prikazujejo plač ila za financiranje tega
dela. Gotovo je POGON VRIL (formalno imenovan Schumann SM-Levitator) nastal iz tega stroja.
Načeloma naj bi »leteči stroj za drugo stran« okoli sebe ustvaril izjemno močno polje, ki bi se raztezalo v njegovo okolico, in bi iz prostora, vključno s strojem, ustvarilo
mikrokozmos, ki bi bil popolnoma neodvisen od zemeljskega prostora. Pri maksimalni moči bi bilo to polje neodvisno od vseh obkrožujočih vesoljskih sil - kot so gravitacija,
elektromagnetizem, radiacija in materija vseh vrst - in bi zato lahko manevriral znotraj gravitacijskih ali katerikoli drugih polj po želji, sile pospeševanja ne bi bile potrebne
ne zaznavne.
Junija 1934 so HITLER in drugi visoki predstavniki Thule in Vril združenja povabili VIKTORJA SCHAUBERGERJA medse, in od takrat je delal z njimi.
Po začetnem neuspehu je prvi tako imenovani nemški NLP zagledal luč sveta ob istem času, junija 1934. Pod vodstvom dr. W.O. Schumanna so prvi okrogli leteči stroj

pozimi leta 1944. Malo je manjkalo do katastrofe, kajti fotografije prikazujejo Vril-7, ki po poletu izgleda kot »da bi letel sto let«. Zunanja plast je na večih mestih
poškodovana.
14. februarja 1944 je na Peenmündu vzletel supersonični helikopter - v okviru projekta V-7 sta ga konstruirala Schriever in Habermohl - ki je bil opremljen z dvanajstimi
turbo motorji BMW 028; upravljal ga je testni pilot Joachim Roehlike. Navpično se je dvigal 800 metrov na minuto, dosegel je višino 24.200 metrov in v vodoravnem letu
hitrost 2.200 km/h. Prav tako ga je lahko poganjala nekonvencionalna energija. A helikopter ni nikoli sodeloval v vojaški akciji, kajti Peenmünde je bil leta 1944
bombardiran in tudi poznejša selitev v Prago ni koristila, kajti Američani in Rusi so okupirali Prago, preden so bili leteči stroji ponovno pripravljeni.
V tajnih arhivih SS so Britanci in Američani odkrili - med okupacijo Nemčije v začetku leta 1945 - fotografije Haunebuja II in ladij Vril-1, kot tudi napravo Andromeda. Po
odločitvi predsednika Trumana marca 1946, je poveljstvo vojne mornarice ZDA izdalo dovoljenje za zbiranje materiala eksperimentov nemške visoke tehnologije. V
operaciji SPOJKA (Paperclip) so v ZDA zasebno prepeljali nemške znanstvenike, kjer so naprej delali v tajnosti, med njimi VIKTORJA SCHAUBERGA in WERNERJA
VON BRAUNA.
Razvojni projekti
Kratek pregled razvojnih projektov, ki jim je bila namenjena serijska proizvodnja:
Prvi projekt je vodil prof. dr. ing. W.O. Schumann iz Tehnične univerze v Münchnu. Pod njegovim nadzorom je bilo izdelanih sedemnajst letečih strojev v obliki krožnika, s
premerom 11,5 m, tako imenovani VRIL-1-Jäger (lovci Vril-1), ki so izvršili 84 testnih poletov. Vsaj po en Vril-7 in Vril-7 visoke nosilnosti naj bi vzletela iz Brandenburga -
potem, ko so razstrelili celotno testno območje - proti Aldebaranii, z nekaterimi Vrilovimi znanstveniki in člani Vril lože.
Drugi projekt je vodila razvojna skupina SS-IV. Do začetka leta 1945 so izgradili tri različno velike vesoljske giroskope:
Haunebu I, premera 25 m: izdelali so dva stroja, ki sta opravila 52 testnih poletov (hitrost približno 4.800 km/h).
Haunebu II, premera 32 m; izdelali so sedem strojev, ki so opravili 106 testnih poletov (hitrost pribl. 6.000 km/h). Haunebu II so že nameravali izdelovati serijsko.
Ponudnika sta bila letalska proizvajalca Dornier in Junkers, konec marca 1945 je prišlo do odločitve v korist Dornierja. Uradno ime težke ladje naj bi bil DO-STRA
(DOrnierjeva STRAtosferična ladja).
Haunebu III, premera 71 m, izdelali so enega: opravil je vsaj 19 testnih poletov (hitrost pribl. 7.000 km/h).
ANDROMEDA je obstajala le na risalnih deskah, dolga je bila 139 m, in je imela hangarje za en Haunebu II, dva Vrila 1 in dva Vrila II.
Obstajajo dokumenti, ki kažejo, da je ladja VRIL-7 visoke nosilnosti, potem ko so jo ob koncu leta 1944 dogradili, opravljala skrivne, č eprav še vedno le zemeljske polete:
•
1. Pristanek pri jezeru Mondsee v Salzkammengurtu v Avstriji, s potapljanji za testiranje odpornosti lupine na pritisk.
•
2. Najverjetno marca in aprila 1945 je bil VRIL-7 iz varnostnih in strateških razlogov nameščen v Alpenfestung (alpsko trdnjavo), od koder je poletel proti
Španiji, kjer so se vkrcale pomembne osebnosti, od tam pa so varno pobegnili v južno Ameriko in NEUSCHWABENLAND (pojasnilo sledi) do skrivnih
nemških baz, ki so nastale med vojno.
•
3. Takoj zatem naj bi bil VRIL-7 krenil na skrivno pot proti Japonski, o nadaljnih dogodkih pa ni nič znanega.
•
Kaj se je zgodilo s temi letečimi stroji po vojni?
Ni izključeno, da so morda izdelali maloštevilno serijo Haunebu II. Številne fotografije NLP-jev, ki so se pojavile po letu 1945 z značilnostmi teh nemških
konstrukcij, kažejo na to.
Nekateri pravijo, da jih je nekaj bilo potopljenih v avstrijsko jezero Mondsee, drugi trdijo, da so odleteli v južno Ameriko ali pa so bili tja preneseni po delih. A
četudi ladje niso prispele do južne Amerike, so napačrti za njihovo izgradnjo omogočili, da so bili izdelane nove, kajti pomemben del je bil leta 1983
uporabljen v eksperimentu Feniks. nadaljevanju projekta eksperiment Philadelphia iz leta 1943. Šlo je za eksperiment ameriške mornarice s teleportacijo,
materializacijo in potovanje po času, ki je bil uspešnejši, kot si ga lahko predstavljamo v najbolj divjih sanjah. Gradiva bi bilo dovolj še za eno knjigo, a v našo
tematiko ne sodi najbolje.
Leta 1938 se je na ANTARKTIKO z letalom Schwabenland (Švabija) odpravila nemška ekspedicija. Področje 600.000 km brez ledu, z jezeri in gorami je bilo
proglašeno za nemški teritorij NEUSCHWABENLAND (Nova Švabija). Flote podmornic serije 21 in 23 so se pozneje namenile v Neuschwabenland. Danes
se še vedno ne ve, kje je približno sto nemških podmornic; nekatere izmed njih so bile opremljene z Walterjevo cevjo, napravo, ki jim je omogočala, da so
ostale pod vodo več tednov, in lahko predpostavimo, da so odplule do Nove Švabije, z razstavljenimi letečimi krožniki ali pa vsaj s konstrukcijskimi načrti.
Ponovno moramo predpostaviti, da so zaradi zelo uspešnih testnih poletov nekateri tako imenovani leteči krožniki ob koncu vojne odleteli tja neposredno.
Morda se komu zdijo te predpostavke malce preveč drzne, a obstaja več znakov, ki nakazujejo, da se je to res zgodilo.
Postavlja se vprašanje, zakaj je leta 1947 ADMIRAL E. BYRD vodil invazijo na ANTARKTIKO (operacija Highjump), zakaj je imel 4.000 vojakov v bojni
opremi, popolnoma opremljeno letalonosilko in sistem oskrbe, če je šlo zgolj za ekspedicijo? Za vajo je imel na voljo osem mesecev, a morali so prenehati po
osmih tednih, izgubili so veliko letal, kar še danes niso razkrili. Kaj se je zgodilo?
Pozneje je Admiral Byrd predstavnikom tiska izjavil: »Grenka realnost je, da bi v primeru nove vojne mogli pričakovati napade letal, ki lahko letijo od pola do
pola.« Dodal je še, da je tam napredna civilizacija, ki svojo napredno tehnologijo uporablja skupaj z SS.
Norbert-Jürgen Ratthofer piše o razvojnih projektih Haunebu v svoji knjigi Zeitmaschinen ( Časovni stroji):
»Haunebu I, II in III vesoljski giroskopi in VRIL-1 vesoljski leteči krožnik so izginili po maju leta 1945 ... V tem kontekstu je zelo zanimivo omeniti, da naj bi po
devetnajstem testnem poletu Haunebu III, 21. aprila. 1945, poletel iz Nove Švabije - uradno nemškem teritoriju - proti vzhodni Antarktiki, na ekspedicijo na
Mars, o čemer pa nič nadaljnjega ni znanega ... Leto pozneje, leta 1946, so zabeležili številna videnja svetlečih objektov neznanega in definitivno umetnega

severni naciji. A Winston Churchill je bil dober prijatelj BERNARDA BARUCHA, ki je pomagal Woodrowu Wilsonu in Rooseveltu do njunih predsedniških mest.
BARUCH je prepričal Churchilla naj podpre ustanovitev države Izrael. Maja 1939 je Churchill ukazal kolonialnemu ministru Lloydu, naj odpokliče angleške čete s Palestine
in opremi ter organizira Žide, da se bodo sposobni braniti sami.
Kaj se je zgodilo v Ameriki in Pearl Harbor
Večina Američanov se ni hotela vpletati v še eno vojno, a Iluminati so menili drugače. 32. predsednik Združenih držav, prikriti Žid FRANKLIN DELANO ROOSVELT,
potomec slavne špansko-židovske družine Delano in nemško-židovske družine Rosenfeld, je bil Veliki mojster prostozidarstva, član CFR in Odbora tristotih. Eden njegovih
bližnjih zaveznikov je bil BERNARD BARUCH, in najmanj osem let je bil tesno povezan s HIŠO COLONEL. Vidimo, da so Iluminati s tem že imeli svojega moža na pravem
mestu, on pa jim je v zahvalo omogočil sprejetje neustavnega zakona, ki je določal, da morajo do konca aprila 1933 državljani vse svoje zlato naložiti v banke, kdor pa
tega ne bi storil, bo kaznovan z globo 10.000 ameriških dolarjev ali z 10 leti ječe. Takratna cena zlata je bila 20.67 ameriškega dolarja za unčo. Potem, ko so zbrali večino
zlata, je cena zrasla na 35 dolarjev za unčo. Poznavalci so imeli svoje zlato naloženo v tujih bankah, in so ga seveda pozneje prodali po višji ceni.
Ko je 26. novembra 1941 Roosvelt dal Japoncem ultimat, s katerim je zahteval, naj umaknejo vse svoje čete iz Indokine in Mandžurije, je s tem izzval vojno.
To je zgodovinsko dejstvo, a dobro prikrita skrivnost. Roosveltov ultimat so kongresu namerno prikrili, vse do napada na Pearl Harbor. Vsi so se strinjali, da Japonci niso
imeli druge možnosti kot vojno. Japonci sami so storili vse, da bi se vojni izognili. Japonski ministrski predsednik, PRINC KENOYE, je večkrat prosil, če lahko pride v
Washington ali Honolulu, in se tam sreča z Roosveltom, da bi skupaj našla rešitev. Pozneje se je bil celo pripravljen ukloniti zahtevam Američanov, da bi se le izognil vojni,
a Roosvelt z njim ni hotel govoriti, kajti vojna z Japonsko je bila že dolgo načrtovana, prav tako kot tudi vojna z Nemčijo. Ob istem času je Roosvelt dejal Američanom:
»Medtem ko govorim vašim mamam in očetom, naj vam dam še eno zagotovilo. To sem rekel že prej, a bom ponovil še enkrat in še enkrat in še enkrat: vaši fantje ne
bodo poslani v nobeno tujo vojno.«
Ob tako odkritem sleparjenju človek ostane brez besed.
Ameriška vojska je s pomočjo različnih virov bila seznanjena, da bodo Japonci najprej napadli Pearl Harbor.
•
1. Ambasador ZDA v Tokiu, JOSEPH GREW, je v pismu z dne 27. januarja. 1941, pisal Roosveltu, da bo v primeru vojne med Japonsko in ZDA Pearl Harbor
prva tarča.
•
2. Avgusta kongresnik DIES Roosveltu ni sporočil le iste informacije, temveč tudi strateški načrt napada z zemljevidom. Prisilili so ga k molku.
•
3. Nadalje je ameriška tajna služba leta 1941 uspela razvozlati diplomatske kot tudi vojaške šifre Japoncev. Roosvelt in njegovi svetovalci so vedeli za dan,
uro in cilj napada vnaprej.
AL BIELEK, eden od preživelih Filadelfijskega eksperimenta, mi je povedal, da je bil v tem času nameščen v Pearl Harborju, a teden dni pred napadom so ga - skupaj z
bratom - premestili, kajti skupaj z Nikolo Teslo naj bi sodeloval pri že omenjenem Filadelfijskem eksperimentu. Takrat so jima dejali, da ju premeščajo zaradi napada, ker
sta predragocena, da bi bi ju pustili umreti.
Pear Harbour je bil obveščen le dve uri prej in je bil zato slabo pripravljen. Klavrno je podlegel. Natanko to pa je hotel Roosvelt, kajti s tem je Japonce lahko označ il za
»izdajalske svinje«, in ZDA so se morale maščevati.
Za tiste, ki še vedno ne verjamejo, da je za to, da nekdo postane predsednik ali kancler potrebno več, kot biti le dober politik, jim bo naslednji primer, upam, odprl oči. Tiče
se poznejšega predsednika ZDA, DWIGHTA D. EISEHOWERJA.
Da bi si zagotovili uspeh naslednje spletke, so Iluminati potrebovali enega svojih zvestih vazalov na položaju vrhovnega poveljnika vseh zavezniških sil v Evropi. Oseba,
izbrana za to nalogo. je bil podpolkovnik Dwigh D. Eisenhower. Njegova kariera v vojski ni le zanimiva, temveč tudi fascinantna študija o tem, kaj se lahko zgodi
navadnemu vojaku, ki ima za sabo prave ljudi. Kajti tudi Eisenhower je imel za prijatelja Bernarda Barucha.
Marca 1941 je postal polkovnik. Tri mesece pozneje je bil poveljnik tretje armade. Minilo so nadaljnji trije meseci in postal je general z eno zvezdico. 12. decembra istega
leta so ga v Washingtonu spoznali z najvišjimi vrhovi vojnega načrtovanja. 16. februarja 1942, je napredoval v namestnika šefa Oddelka za vojne načrte. V samo dveh
mesecih je postal vodja oddelka. Tri mesece pozneje mu so mu dodelili vodstvo »operacij evropskega gledališča«. Naslednji mesec je postal general-major in po še
nadaljnjih šestih mesecih je postal general s petimi zvezdami. Končno je bil 24. decembra imenovan za vrhovnega poveljnika vojaških sil v Evropi.
Ko je bila nemška vojska pregnana iz Rima, so armado, ki jo je vodil general MARK CLARK zadržali v ozadju, čeprav bi prav lahko šla naprej do Jugoslavije, Dunaja,
Budimpešte in Prage.
Namesto tega so del njegovih vojakov poslali v Normandijo, kar jih je stalo življenja približno 100.000 ljudi, in imelo drastične posledice na prihodnjo obliko vzhodne
Evrope.
Zakaj?
Na konferenci zaveznikov v Quebecu leta 1943, so sklenili dogovor, za katerega se je še posebej zavzemal general GEORGE C. MARSHALL, imenovali so ga »Ruska
pozicija«. Rečeno je bilo, da bo »ruski položaj po vojni najpomembnejši ...«
Možje, ki so navzven predstavljali ZDA - Roosvelt, Marshall in Eisenhower - so imeli stroge ukaze svojih predpostavljenih, kot boste videli iz naslednjega primera, naj
vodijo vojno na tak način, da bo kar najbolje služila interesom Iluminatom.
Zato je dobila ruska armada potreben čas, da se kar najbolj okrepi.
Nemčija se hoče predati
Zetu predsednika Roosvelta, polkovniku CURTISU H. DALLU, gre zahvala, da je zgodba komandanta GEORGA EARLA postala znana javnosti. Earle je bil nekdanji
guverner Pensilvanije, ambasador ZDA v Avstriji (1935 - 1939) in Bolgariji (1940 - 1942). Ko ga je spomladi leta 1943 obiskal vodja nemške tajne službe, ADMIRAL

V kaj seje preoblikovala nacistične tajna služba GESTAPO?
William Bramley piše, da je CIA sprejela ponudbo REINHARTA GEHLENA, vodje nemških skrivnih operacij v Rusiji, da pomaga pri izgradnji mreže tajnih služb v Evropi.
Mnogi bivši člani SS so postali del Gehlenove organizacije. Postala je pomemben del CIA v zahodni Evropi, bila pa je tudi temelj tajne službe v Zvezni republiki Nemčiji. Iz
dokumentov Nürnberškega procesa je CIA dobila informacije o nacističnih psihiatričnih metodah, in jih desetletja pozneje uporablja v zloglasnih eksperimentih nadzora
zavesti.
INTERPOL, zasebno mednarodno policijsko organizacijo za boj proti kriminalu in tihotapcem mamil, ki deluje po celem svetu, je do leta 1972 vodilo več nekdanjih oficirjev
SS. To niti ni tako osupljivo, če vemo, da je bil med drugo svetovno vojno pod nadzorom nacistov.
Ustanovitev Izrela
Kot je bilo načrtovano že leta 1871, je vojna odprla vrata tudi za ustanovitev Izraela. Ko so se rane v Evropi polagoma celile, se je pozornost javnosti preusmerila na bližnji
vzhod, kjer so sionisti ustanavljali državo Izrael v Palestini. Anglijo je pretresel umor lorda Moyna, ki sta ga izvršila dva sionista. Na kongresu sionistov v Ženevi leta 1946
so odobrili uporaba terorizma za nastanek sionisti čne države. Tako so nastale mnoge teroristične organizacije v Palestini, da bi izsilile nastanek Izraela.
Dve najpomembnejši sta bili IRGUN TSVAI LEUMI (Nacionalna militaristična organizacija), Menachema Begina in STERN GROUP (skupina nepopustljivih), Yitzhaka
Shamira. Ker je bilo prelivanja krvi med Arabci in Angleži vse več, je zadeva prišla pred ZN. 29. novembra 1947, so se ZN odločili, da Palestino razdelijo na dva dela, na
arabskega in židovskega. Načelo razdelitve države zaradi nadvlade poznamo že iz starega Rima. Posledica »deli in vladaj« je nikoli končani konflikt. In to se je tudi
zgodilo. Razdelitev je povzročila še bolj krvave nemire, kar je botrovalo temu, da so se ZN umaknili. Sionisti so potem nadaljevali z delitvijo Palestine pod lastnim
nadzorom. Stern Group in Irguin Tsvai Leumi (pod vodstvom Begina) so opustošili vas Deir Yasin in pomorili vse ljudi, kot opozorilo nadaljnjemu zoperstavljanju Arabcev.
Ljudi so pometali v vodnjak na sredi vasi, za njimi pa so zmetali ročne granate, da bi utišali krike umirajočih. Večina Arabcev je zbežala v sosednje države, razen
nekaterih, ki so pod Jaserjem Arafatom ustanovili PLO.
Razglasitev neodvisnosti Izraela, 14. maja 1948, je podžgala nove nemire. Vse od takrat je bližnji vzhod leglo sovraštva in morij.
A to se vse natančno odgovarja ciljem Iluminatov (načrt Alberta Pikea št. 3).
Kar se je zgodilo v tej vasi zveni podobno temu, kar se je dogodilo več stokrat v Stari zavezi: vedno s strani iste skupine ljudi, in nihče ni bil za to nikoli kaznovan. Kaj ni
zanimivo, da o teh rečeh ne berete v vaših šolskih knjigah, temveč le o »pokvarjenih Nemcih«? Je morda vzrok v tem, da tisti, ki ima moč, uporablja poročevalske agencije
in množične medije za zadrževanje »določenih » informacij, in za posredovanje informacij na precej neuravnotežen način? Kdo je lastnik TV mrež, kdo ima v lasti
Hollywood? Kdo so v Hollywoodskih produkcijah »podli fantje«? Seveda Nemci. In kdo ni bil za »podle fante« nikoli oklican?
CFR pridobiva na moči
CFR je v ZDA zdaj zares začela postajati vplivna.
Stare in preizkušene institucije so zamenjale nove, mednarodne - npr. ZN - ki so nastali iz CFR. Pozneje sta iz nje nastali še INSTITUTE OF THE PACIFIC RIM (IPR -
inštitut miroljubnega kroga) in FOREIGN POLICY ASSOCIATION (FPA - Zveza za zunanjo politiko).
Na ukaz IPR je George Marschall izročil KITAJSKO komunistom. Kontrola Iluminatov nad Sovjetsko zvezo je postala z vojno občutno večja. Sovjeti sami so imeli korist s
projektom »dodeljevanja pomoči« in pogodbami sklenjenimi med Stalinom, Roosveltom in Churchillom na Jalti. Učinkovito uprizorjena »hlada vojna« med sovjetskim
cesarstvom in zahodom, ki je sledila, je ojačala položaj Iluminatov v ostalem delu svata. Korejska in vietnamska vojna sta bili uprizorjeni zato, da se Rusi in Američani niso
nikoli spopadli neposredno. Hkrati je to upravičilo njihovo »državno varnostno« strukturo, namreč CIA (Central Intelligence Agency, Osrednja tajna služba), NSA (National
Security Agency, Državna varnostna služba) in NSC (National Security Council, Svet državne varnostni).
Tajne operacije CIA za rušenje vlad, ki še niso bile pod kontrolo Iluminatov, so se začele v zgodnjih petdesetih letih. Nekateri od ameriških senatorjev so odkrili zaroto in
začeli postavljati vprašanja - kot npr. senator McCARTHY - zakaj je na visokih položajih v ameriški vladi toliko komunistov. McCarthy je uvedel »zaslišanja o neameriških
aktivnostih« in uspelo mu je odkriti nekaj komunističnih aktivnosti, preden so ga mediji diskreditirali. To je najučinkovitejša in preizkušena metoda, kako odstranili
povzročitelje težav.
Pozneje je McCarthy preiskoval CIA. Č e bi segel malce globlje, bi bil morda lahko preprečil atentat na Kennedyja.
Odbor tristotih je moral ukrepati, ko se je McCarthy pripravljal, da pred preiskovalni odbor pripelje Williama Bundyja. Njegov sodni poziv bi lahko odkril dobre odnose med
CIA in Britansko tajno službo.
RIIA je izbrala Allena Dullesa, da se znebi McCarthyja. Dulles je ukazal Richardu Helmsu in Patricku Lymanu naj poskrbita za McCarthyja. Eisenhower je dal ukaz
generalu Marku Clarku (članu CFR), naj odvrne pozornost McCarthyja od CIA. Uspelo mu je prepričati McCarthyja, da obstaja posebni nadzorni odbor, ki preverja
dejavnosti CIA. McCarthy je ustavil svoje preiskave. Bil je dobro znan po svojem lovu na čarovnice, a bil je - če pustimo ob strani, da je bil odvetnik mnogih mafijskih družin
v New Yorku - tudi prijatelj homoseksualnega šefa FBI, J. Edgarja Hooverja, za katerega je organiziral transvestitke prireditve v enem od hotelov v New Yorku.
Richard Helms in Allen Dulles sta bila pozneje oba na čelu CIA.
Atentat na Kennedyja in dogodki po Roswellu
Vse od leta 1963 so bili motivi za atentat na Johna F. Kennedyja predmet divjih špekulacij. Dejstvo je, da je mladi predsednik hotel v zadevah strateške pomembnosti
ubrati svojo pot, smer, ki je bila v močnem nasprotju z mogočnimi političnimi interesi ESTABLIŠMENTA. Ni bil dober »kolaborator«, in eden od razlogov za njegov umor je
bil, da je odpustil iz službe premočnega šefa CIA, ALLENA DULLESA - po polomu v Prašičjem zalivu, aprila 1961, nedolgo zatem, ko je prevzel službo.