Quote:Najprej si pisal to, ko se nisi strinjal z menoj
radovedni soncek wrote on 23.07.2009 at 12:59:22:Zmotno je misliti, da če imaš težjo hišo ali lažjo hišo, da bo objekt lazje potres prenesel.
Sedaj pa tole, o čem hudiča pa sem jaz govorila.
radovedni soncek wrote on 23.07.2009 at 18:13:53:Možno je, da z sodobno gradnjo, da lesene konstrukcije lazej prenesejo potres ker simpel si les bolje prenaša obremnitve in ker je lažji so sile manjše. To bi mogel z stevilkami priemrjati.
Ne gre to tko, kako pa potem zaupati gradbenikom enkrat tako drugič drugače, kot veter zapiha ali kako.
Punca, vsak potres podari hiši energijo, in vsak element v hiši ne more vedno sprejeti te energije. Mislim, zelo tezko je lajicno tole razloziti.
Imaš prav, da les potencijalno lazje prenaša potresne obremenitve, toda to samo zato ker je temu sorazmerno lažji (v statiki se mu računsko oziroma umetno zniža vrednosti trsnosti), ima manjšo spsosobnost tvorjenja disipacijskih stikov (toda njegova lastnost je bolj zilavost - kar povzroči boljšo disipacijo energije), medtem ko beton ima zelo dobro disipacijo energije ozroma betonski prerez veliko energije prevzame.
Morem pa rečt, da les beton , kateri koli materijal remo vzamemo, tudi slamo recmo, vedno, hisa propade ko potres uajme frekvenco nihanja.
Če ne ujame nihanja potlej pa se hiša lohak podre zaradi:
(sam par priemrov povem, ce me s ekdo praša bo vsak dan en clanemk napisal da bom res vse teoreticno z enačbami razlozil)
- togost; če imaš dva stebra iste višine in različnih debelin bo ta k je bolj tog več obremenitve prenesel in azto bo prej razpadel kot tisti k jo prevzame manj (parapeti, predelne stene kot parapet, sistematske odprtine)
- nesorazmernost; To pomeni, ko imamo v eni smeri objekta večji procent ali kavdraturo sten kot v drugi smeri je odpronsotni moment v eni mseri večji ot v drugi smeri, zato potres uniči stavbo hitreje v manj odproni smeri, (imam s-j jug 200m2 tlorisa sten v smeri z-v le 50m2), primeri so kaki bloki.
-nehomogena gradnja; V prvem štuki imam exsoskelet medtem ko imam v 2,3,4,5, endo skelet. Pri potresu 1 nadstropje zgine. Imam 1,2,3,4 endo skelet in 5 eksoskelet (primer v japonski risalnica za risanje načrotv objekt velik 100/50 metrov (tuki je nesiemtrija tudi rpoblem), 6,7,8,9,10 endoskelet. Potres uniči etažo pet5 sendvič izgine cel štuk.
-nesimetrija gradnje; krog je siemtričen iz tlorisa kroglja je siemtrična v vseh smereh in idealna za potres. Kvadrat je tudi se simetričen. Priemr ki ga navedem je bil objekt na japonskem; Objekt ki ej bil kvadraten z ovalnim vogalom v katerem se je nahajal stopnišče. Potres pride in vse s eje zaclo v stopništvu premikati, to pomeni, da ko so sile šle skozi objket so poiskale najbolj sibko točko, ker se objekt oziroma materijal ni bil spsoben upirati silam v smilsu uiranja po celem preresu in konstrukciji (ce premikamo rperez v vseh smereh) po objektu je zacela zadeva nihati okrog msnega težišča . Ko masno težiščee ne sovpada z težiščem geometrije pride do cil k niso v centru in to povzroči v samem objektu neke vrste torzijo katera vliva na najšibkejše dele.
-temeljenje; pol hiše imate na skali pol hiše na mivki, kaj s ezgodi? Hiša na kamnu ima drug odziv k v mivki. Mivka pri tresenju (ne vem izraza točno lohak pogledam) se pretvori v semi tekoče stanje kot voda in cel blok lohak potone ali ap se prevrne, slike iz japonske to potrjujejo.
- togost/duktilnost; duktilen je cigumi, tog je mamin peciv kateri poči ko ga skušas prepogniti piskotino testo recmo,... . toga konstrukcija bo čutila vse sile. Ta princip se uporablja pri jedrksih reaktojuh. toda ti rekatorji so tkao zelo ogromno armirani , da vse brutalne sile padejo v elastično podorčje v materijalu. Duktilna obnašanja pa so značilna za stanvoanjska objekte katera so, narejena zato da se premikajo in da ljuje prezivijo. Ko armirani beton izpostavimo silam beton poka in odpade, toda jeklo drzi. Jeklo s ezvija v eno smer in v drugo smer, levo desno gor dol,.. i ko s ezvija rata isto kot pri sponki k o pregibate rata vroče, energija se pretvori v preoblikovanje in to povzroci toploto. Energija s emeri na diagramu (napetosts(sigma) v x oosi, durgo os sem pozabil. (isto kot na grafu cas in hitost, če zmnožis in seštejes ploščino dobis ven pot k o je avto opravil) tuki ej isto ploščina predstavlja vso eenrgijo disipacije katero betonn oziram betonski rperez lahko sprejme in preusmeri v segrevanje da s ezadeva ne porusi. Pogoj je da se začne hiša premikati, hisa se MORE premakniti, ce se ne imamo togo deforamcijo samo odtrga vam pol hiše in gre vse v pm. Med tem ko otres traja lahko recemo, da tisi element k ima večjo togost več nase prevzame sile potresne,.. to pomeni, da najboljsa hisa more biti cim bolj enakoemrne togosti oziram elemnti orejo biti priblizne velike togosti.
ok sem zaspan,..
bom jutri ce dobim