Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> V sobivanju z naravo >> Hobitska hiška http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1246647068 Message started by Nahatee on 03.07.2009 at 20:51:08

Title: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 03.07.2009 at 20:51:08

Zelo zanimiva hiška iz poplnoma naravnih materialov. :)

V Walesu stoji hiška, v kateri ni umetnih gradiv. Vse je narejeno iz okoliških (naravnih) materialov, a kljub temu ponuja udobje, ki ga je vajena večina od nas -ogrevanje, vodo, elektriko, celo internet ...
Britanski fotograf in grafični oblikovalec Simon Dale se je odločil, da bo živel v hiši iz povsem naravnih materialov. S pomočjo tasta, prijateljev in naključnih mimoidočih je v Walesu v približno 1.500 urah zgradil 55 kvadratnih metrov veliko prebivališče iz lesa, kamna, gline, slame ... Simon Dale je svoje bivališče zgradil za slabih 4.400 evrov.

http://www.simondale.net/house/index.htm

http://www.pozitivke.net/article.php?story=20070303204449678

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Robi on 03.07.2009 at 21:04:18

Tudi pri nas že obstajajo firme, ki ti pomagajo graditi hišo iz slamnatih bal...
Lahko pa jo tudi sam....

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 03.07.2009 at 23:38:10

Robi wrote on 03.07.2009 at 21:04:18:

Tudi pri nas že obstajajo firme, ki ti pomagajo graditi hišo iz slamnatih bal...
Lahko pa jo tudi sam....

Ja tukaj je še ena povezava o gradnji hiš iz slamnatih bal, tudi zanimivo :)

http://med.over.net/forum5/read.php?268,5375422

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 08.07.2009 at 22:52:25

Pozdravljeni

Sem se odločil, da še jaz eno ali dve zanimivi reči napišem tukaj.

Vsi ste gledali lord of the ring. Hiše hobitov (v nadaljevanju hiša) so me zanimale zato k so tkao lepe. In pokrajina je bolj zelena. zato sem malo predelal stvar.

1.) Hiša v tleh oziroma delno v tleh, ima boljšo izolacijo, predvsem v zimskih dneh ko imamo sneg kateri je odličen izolator.

2.) Hiša ima ugoden vpliv na klimo oziroma lokalno klimo, saj se zrak ne segreva in z tem tudi nimamo vročih con v lokalnem okolju.

3.) Ker je hiša zatravena ni potreno skrbeti zaradi pretiranega segrevanja.

4.) Osvetlitev hiše se izvaja z okni oziroma z sistemi kateri imajo zajem svetlobe zunaj in svetlobo preko optičnih kablov prenesejo v sam objekt. (Znani so priemri ko se tkao sovetljuje celotne bloke).

5.) Pokrajina je lepo zelena, in tako bolj priejtna na pogled.

6.) Sosedu ne mroemo zakriti sonca kar je postal problem. (zakon itd)

7.) protipotresna gradnja ne pride tako do izraza ker je cel objekt v zemlji kar občutno manj vpliva na posledice pri pri potresu če imamo objekt v zemlji in nad njim.

8.) Akumulacijo toplote je mozno anrediti z bazenom pod objektom kateri akumulira toploto za čez zimo.

9.) Hlajenje objekta je mozno dodatno povečati z bazenom pod objektom oziroma dodatnim tunelom ob objektu kateri akumulira hlad.

10.) Z baenom pod obejktom je možno kompenzirati probleme na slabo nosilnih tleh oziroma barjih.

Vprašanje:

Ali v sloveniji dejansko obstaja kaka hiša iz slame. Ozirma me zaniam kakop protipotresno odpornost ima taka hiša v priemru potresa. Zanima pa me tudi dejanska izolativnost oziroma izoaltivna spsobnost tega materijala in primernost le tega v našem okolju.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 08.07.2009 at 23:47:24

radovedni soncek wrote on 08.07.2009 at 22:52:25:

Vprašanje:

Ali v sloveniji dejansko obstaja kaka hiša iz slame. Ozirma me zaniam kakop protipotresno odpornost ima taka hiša v priemru potresa. Zanima pa me tudi dejanska izolativnost oziroma izoaltivna spsobnost tega materijala in primernost le tega v našem okolju.

lp

EKOLOŠKA HIŠA

Ekološko hišo v Razazijah sta gradila Miro in Edita Žitko sama. Na kraju kjer je že nekdaj stala hiša sta utrdila teren, da je nastal utrjen plato. Namesto hidroizolacije sta uporabila 6 centimetrov debele macesnove plohe. Za gradnjo sta uporabila les bora, macesna in hrasta. Osnovna konstrukcija in ostrešje je iz belega bora, ki ga imata na posestvu največ.

Manj kot 18-centimetrskih debel nista razžagala, pustila sta kar okroglice in jih vgradila kot polnila v stene, ki so sicer iz gline, v katero je vmešana na 5 centimetrov velike kose narezana slama in žagovina. Z enako mešanico je izolirana tudi streha. Hiša je znotraj obita z lesom, na zunanji strani pa je ometana, da odbija vodo.

Vse pohištvo, kuhinjski pulti in ostalo je narejeno doma, kuhinja je narejena tako, da dim iz štedilnika, ki je zidan, ogreva sanitarno vodo. Ob hiši je rastlinjak, tako da je solata ob hiši leto in dan. V pritličju hiše je delovna soba, dnevni prostor s kuhinjo in kopalnica s straniščem, zgoraj pa je spalnica. Hiša ima tloris 7,7 × 6,7 metra.

Miro trdi, da je za gradnjo porabil le 400.000 tolarjev, a je treba vedeti, da so mu kritino, okna, elektroinštalacijski material, kopalniško opremo in kup drobnarij podarili prijatelji. Seveda pa je pomembno, da Miro obvlada vrsto obrtniških del. V knjižici, kjer opisuje gradnjo prve hiše, med drugim piše: »Znanje sem ves čas svojega življenja vestno vpijal.

http://picasaweb.google.si/mirpek/Razazije080822?authkey=w6l9pH70rpU#

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 09.07.2009 at 10:19:32

Hej

Zanimivo. Toel bi pa sam tudi znal narediti. Z čim pa ogreva?

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 09.07.2009 at 21:01:24

radovedni soncek wrote on 09.07.2009 at 10:19:32:

Hej

Zanimivo. Toel bi pa sam tudi znal narediti. Z čim pa ogreva?

lp

Pri ogrevanju ne rabiš veliko, kamin bi bil dovolj, če imaš štedilnik na drva tudi odda precej toplote. :)

ILOVICA - je čudovit gradbeni in umetniški material, ki je bil dolgo pozabljen, iz pripovedovanja starejših ljudi spet spoznavamo njene neomejene možnosti oblikovanja, akumuliranja in oddajanja sevalne toplote ter uravnavanja vlage v prostoru. Z izpiljenim občutkom za pravilno sestavo (gostota - mastnost) ilovice in z znanjem za predpripravo le-te se da uporabiti praktično vsaka prst, ki je v okolici novega doma. Ilovico z rokami nanašamo na stene iz slamnatih bal - zunaj in znotraj - kot tudi na predelne stene, ki so tanjše (debelina zunanjih sten je 50 - 55 cm, notranjih pa 16 cm). Čudovito je tudi zavedanje, da lahko uporabljeno ilovico tudi po več kot 50 letih ponovno v celoti uporabimo.

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 09.07.2009 at 21:18:27

Še dva linka o eko hišah, zanimive oblike. :)

http://bejdi.blog.siol.net/2008/05/29/eko-hisa/

http://www.ben-law.co.uk/books.html

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 09.07.2009 at 22:03:31

Se mi zdi da bom na tem forumu dolgo casa zivel in racunal.

kar se tice ilovce vem kaj je se igram skoraj vsakih elt z njo ekr je odlican mam pekarno za hiso kejr sme zivel vcasih gres tja namocis pregnetes pol ap lohka delas kar ces,. toda s emi zdi da tlae ilovca malo poka tako da bi malo mikroarmature rabil. Po drugi strani pa ne vem ravno,.. ce bi zivel v taki hisi ne zgelda mi lepo. Mislim glede na to da vem o gradbenistvu veliko s emi zdi tole malo za las eprivleceno. mNe vem mam nekakšne pomisleke o tej gradnji bi ap rad govoril z tipom k zivi v tem, mislim ce bi jaz to hiso delal bi tel noter radijator met simpel, ne pa da bo mraz po celi hisi. ker resno premiljujem da bi si jo psotavil pa menim da je nekako po zakonodaji zacasni objekt..

Ne vem, ne vem,.. ima kdo kog apozanega da biva tuki mal mi gradbena fizika en potegne. Bom seenkrat preracunal pa obajvil razuletate da ne bomo govorili na oko ok?

Ker pac lepo drugje ce dela tuki pr ans mamo zanimive pogoej tkao da en vem ce bo tole slo ce me razuemte,.. pol ap iammo se potrese itd,. tkao da je to to,..

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 09.07.2009 at 22:28:41

Hej

Sem malo gruntal pod tušem pa sme prisel nazaj.

Veš kaj me zanima tale ilovica ane. Kako to da je kao tkao dobra in z cim jo mores mesati kot si rekel. Mislim, kot vidim oziroma se mi zdi bi tale slaba bila recmo nekako ok izolacija ce pogledam pa nosilno konstrukcijo pa si omejen na pritlicno hišo z podstrešjem kto opazam.

Zanima me ali to ilovico gor das pa pol z leti malo porpavlas ali jo zmesas z kako drugo recjo in pol gor stoji. Ozirma ali s ejo kako vsidra noter ker toel so mi ze zanimive reci.

Pri ogrevanju pa bi poprasal ali je to hisa za stalno bovanje ali samo v poeltnih mesecih. Ker ne vem ce si lahko noter pozimi k je zunaj -15 stopinj. Mislim da bi rabil nekaj vec k sam sporget tam.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 09.07.2009 at 23:12:13

Radovedni malo bolj si oglej linke je vse gor in tu tudi kako se gradi;

http://med.over.net/forum5/read.php?268,5375422

Na tem linku pa imaš tudi kontakt eko hiša V Razazijah;

http://www.pozitivke.net/article.php?story=Ekoloska_Gradnja_Hise_Sola&query=razazije

( V šolo gradnje biohiš se lahko prijavite na naslov: razazia@gmail.com )

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 21.07.2009 at 12:37:16

A sem lahko še jaz malo pameten ..... (spet) 8-)

Ne vem, če si že sam ugotovil tole, ampak obstajajo hiše zgrajene samo iz bal. Vendar bi bilo pri nas to rahlo neodgovrono, ker je Slovenija vendarle potresno ogroženo področje, bale same brez posebne vezave pa niso najbolj stabilna struktura. Če se mene vpraša in če bi se sam odločil za bale, bi se lotil lesene skeletne gradnje (ti boš že vedel kaj to pomeni, a ne) in bi slamo uporabil za polnilo, ki bi bilo istočasno tudi hudo dobra izolacija. Seveda tukaj ostaneta še dva problema in sicer požar (da se pomagat - borove soli in podobno) ter razno razna golazen od miši naprej. Da o ohranjanju suhosti ne govorim, torej izolacija od tal ter od dežja in podobnih zadev od zunaj.

Glina pride prav samo kot omet, da bi jo upoprabil direktno za zid to najbrž ne bi šlo, razen če jo zapečeš. Ampak potem imaš navaden zidak. Osebno je ne bi mešal s slamo, ker potem tisti koščki štrlijo ven iz ometa, zna biti zoprno. Če že potem bi pod omet dal ali mrežice, ki se jih danes dob na vsakem koraku (vendar to rahlo odstopa od ideje na splogh, ker so plastične). Ali pa bi uporabil trstičje kot v starih časih (trstičje so prepletli in pritdili na steno, na to pa potem nametali omet).
Da ti glina ne bi pokala po nepotrebnem (majhnim razpokam se ne moreš nikakor ogniti) jo je treba mešati z ustreznim peskom.

Če to delaš tudi zunaj, je nujno potrebno zaščitit tak omet (pa tudi steno na sploh, ne glede na material iz katerega je) pred talno in atmosfersko vodo. Nisem strokovnjak, ampak ko sem pogledal slikice s povezav v tej temij ebilo prvo kar mi jepadlo v oči majhen napušč. Če jaz zadevo prav razumem, mora biti napušč dovolj velik, da začiti temelje pred (vsaj) normalnim dežjem. Meni osebno se veliki napušči zelo všeč. Res pa je, da imajo taki napušči tudi pomanjkljivost, sploh v zadnjih viharnih letih; nudijo velik upor vetru. Kar pomeni, da vihar lahko dvigne streho. če napušč ni dovolj dobro pritrjen in po možžnosti še sidran v tla.

Ogrevanje take hiše mora skoraj biti izvedeno s kurjenjem lesa, vse drugo je izven koncepta. Res pa je, da je regulacija problem, čeprav že obstajajo tudi ustrezne rešitve ;) (kamini z ustrezno rečulacijo, centralne peči/kamini na uplinjanje in podobno, ampak za vse to potrebuješ zunanji vir elektrike za pogon ventilatorjev in regulacije).

Na koncu bi rekel samo še to, da so tudi meni take hiše zelo všeč (naša familija se bo enega lepega dne preselila v pravo brunarico 8-)), tiste hiške v zemlji pa sploh, vendar je pri teh hiškah v zemlji potrebno poskrbeti za dobro ventilacijo. Namreč na kraškem področju (večina Slovenije) je dokaj nevaren radon, ki se po razpokah v zemlji prebija na površje in se zna v takih hiškah tudi zadrževati. Samo v razmislek.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 21.07.2009 at 12:52:46

Ta tip gradnj ene pali v sloveniji ker mas potrese zimo itd,..

res da en primer stoji sam me pa malo zanima kako sploh to funkcijonira, ce bom delal hiso iz tega hocem met iste pogoje kot da jo delam iz opeke,.. sam je ap rora v tem,.. da to so zacasni objekti ne mroe sziveti kot pes,.. ne bom reku da se ne da,..

samo slama lepo prosim,...
mislim,... slamo z glino ok ce je suho ce pa potegne zadeva iz zraka vlago si pa v pizdi pol pa mas se prehod vlage skozi zid itd,.. parne zapore itd,... ne bom pameten,..

samo mislim da se da narediti sam ne bo nikoli tkao kot zidana hiša,.. je pa ceneje,..

mislim,...

mam pomisleke z gradbene fizike simpel

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 21.07.2009 at 20:21:15

radovedni soncek wrote on 21.07.2009 at 12:52:46:

Glede potresa

Kadar se zgodi močan potres, so poškodovane ali uničene tudi najbolj protipotresno grajene zgradbe. Prav tako ranljive so tradicionalne hiše iz surove opeke, ki nudijo dom tretjini svetovne populacije.

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 21.07.2009 at 22:40:59

wrote on 21.07.2009 at 12:37:16:

Načinov gradnje je več vrst, predno se lotiš pa je res potrebno preveriti teren, vremenske vplive, potresno območje.

Mislim da se da najti ustrezne rešitve, način gradnje, materiali , oblika so tudi stvar okusa.

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 22.07.2009 at 12:14:38

wrote on 21.07.2009 at 20:21:15:

Heh, fora pri protipotresni gradnji ni ohranjanje nedotaknjenosti objekta (vsaj kolikor jaz vidim). Fora je v tem, da se stanovalcem bajta ne podre na glavo pri malo večjem prdcu glave družine (malo karikiram, danes mi tolče na hec ;) ). Z drugimi besedami, bajta naj bi stala čim dlje tudi ob hujših potresnih sunkih, tako da imajo ljudje (in živalce s podganami vred) čas oditi na prosto, kjer naj bi bili varni (kar se življenja tiče).
Hec je nareč v tem, da če je bajta samo zložena skupaj (pa naj bo to iz bal slame, hlodov ali opeke) in slabo ali pa celo nič povezana (čemur služijo protipotresni stebri na vogalih in na vsakih par metrov zidu, ter venci pod cimprom, da o ustrezno armiranih ploščah (medetažnih) ne govorim), se bo sesula sama vase ob prvem malo večjem sunku. Kar zna pomeniti tudi to, da če se to zgodi ponoči (recimo) boš zvečer lepo zaspala, sredi noči pa se že znaš zagovarjati pred Stvarnikom (če sem malo hudoben). Hočem reči to, da se take stvari znajo zgoditi zelo na hito in se ne boš niti zbudila ko bo že pol bajte na tebi. V izogib temu služi protipotresna gradnja.

Glede okusa se pa popolnoma strinjam. Žal je udejanjanje našega okusa zelo omejeno z zakonodajo, oziroma prostorsko ureditvenimi akti posameznih občin, kateri znajo iti v take skrajnosti, da določajo celo obliko (??!!!) in barvo strešnikov. Zame je to popolnoma nesprejmljivo. Seveda pa imaš na drugi strani ljudi (in tudi "strokovnjake") katerih čut za estetiko žali vsako odstopanje od okoliških zgradb. Jeba >:(

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 22.07.2009 at 12:42:37

wrote on 22.07.2009 at 12:14:38:

wrote on 21.07.2009 at 20:21:15:

Protipotresna gradnja deluje tako:

1.)vzame se lastnosti potresov na tem pdorocju
2.)obdea s epovprečje
3.)hišo s ezgradi točno za te določene potrese

Torej: če pride potres tak k so ga predpsotavili, hisa ostane cela prezivis in je pokodovana jo mores podreti in novo anrediti

Torej; ce prie drug tip potresa ko tje bil predviden pol ap hisa pade uajme rekvenco in jo zejbe v parih sekundah .

Proti potresna gradnja ni zato da bi his eobstale je samo zato, da ljduej prezivijo tudi imovine in lasnine s ene resuje.

Edini objekt, k ej tako urejen da prezvi potres v elasticnem pdorocju materijala je nuklearni realtor,.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 23.07.2009 at 00:18:52

wrote on 22.07.2009 at 12:14:38:

Nimam nič proti protipotresni gradnji, samo poudarila sem da betonske hiše tudi niso neranljive ob potresu, zmotno je misliti da je betonska hiša zato ker je težja tudi potresno bolj varna, če ima hiša stavba veliko maso se ob potesu, zgornji del pomakne z zamikom, nastane nihanje in razpoke.

Pri lažjih stavbah zamika skoraj ni poleg tega pa je les bolj prožen in bolje prenese zamike. Kar se tega tiče je taka hiša potreseno bolj varna.

Glede hiše iz gline in slame kako pa so včasih gradili hiše in zdržale so tudi 200 let ali več. ( imam sorodnike, ki še vedno živijo v 150 let stari hiši iz gline, slame in lesa in jim ni nič hudega )

Razlika je tudi je kaj ti v primeru potresa prileti nate, betonski tram, les, opeka al pa slama. :)

Pa še to nepremičniski lobiji in mediji so nam vcepili ali se nam trudijo vcepiti, da je potrebno za hišo porabiti ogromno denarja, zato da je potem kvalitetna za bivanje.

Lep pozdrav :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 00:37:14

Ko sem delal na Goričkem sem videl veliko takšnih hiš, starih. Stare so bile pozimi hladne in nek specifičen vonj po slami in glini (gradili so jih zato, ker tam ni bilo kamna). Pri novih me moti debelina sten. In potem neka popularna pasivnost. Hiše nikdar ne moreš popolnoma ohladiti. Pa še nobene elegance. Neko posnemanje narave na nenaraven način.
Priporočam raje les in kamen.

Lp,Igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 23.07.2009 at 12:59:22

wrote on 23.07.2009 at 00:18:52:

wrote on 22.07.2009 at 12:14:38:

Gospodična

Bom nekaj reči razložil.

Nosilnost: Če bi vzeli les jeklo in beton. Ter vzeliod vsakega materijala palco katera bi bila 1 cm debela in bi poiskali višino tele palice katera bi povzročila da se tlačno trdnost preseže ima les najvišjo višino z 2,5 km jeklo mislim da ima 2,0 metem ko iam beton 1,5km (profeosr je to pvoedal)

Imamo lastnosti:
beton: lezenje, tečenje, tlačna trdnost, strižna trdnost, natezna trdnost
les: tlačna trdnost, strižna trdnost, natezna trdnost, (50% ejanske trnsoti ti da neomejeno prenasanje obremnitev)
jeklo tlačna trdnost, strižna trdnost, natezna trdnost, utrujanje

Ko potres se zgodi se objekt premakne. Objekt zaniha ker materija želi dohiteti maso. Zto pride do nihanja. Zmotno je misliti, da če imaš težjo hišo ali lažjo hišo, da bo objekt lazje potres prenesel. naj razložim lepoprosim. Potres v horizontalni smeri obremni objekt. Najslabši objekti so tisti k imajo spremebo konstrukcisjega sklopa ali zansove v konstruckijski shemi objekta. Medtem ko je masa objekta ali nadstropja odvisna od pohištva itd,.. v nadstropju. Ko potres pride vsa ta masa deluje na objekt. Torej iz tega lahko rečemo, da ja sila z katero deluje potres na objkket funkcija materiajla in stvari v objektu in teže same konstrukcije. Toda, ponavljam izbira materijala za protipotresno gradnjo določi samo koliko vleiko lahko materijal zdrži preden s epodre. In glede na to se dimenzijonira. Les je lazji toda bolj elastičen samo morete vedeti da ce zelite dosezti neskoncno nosilnost lesa je potrebno znižati tlacno ali kateri koli drugo trdnost ki jo dobimo pripretrgu itd,. za 50% če še ne več. Beton je tezji drži več, zakja. Ker ko se prerez betona premika ustvari armatura v smislu napetosti neke vrste karo (kot karta) diagram na osi napetosti tako da površina tega diagrama kara objekta pove koliko energije določen prerez lahko absorbira. Torej iz tega lahko zaključimo, da betonsk ekonstrukcije so boljše kot lesene z strani disipaciej energije. Ko potres pride more konstrukcija energijo sisipirati v kosntrucikciji. Za to pa so najboljše jeklene in betonske konstrukcije. Les ne vme kok lohak to počne me ap zanima ce se to akko drugace projektira. Povdaril bi tudi, da j ezmotno razmišljanje, da ce rečemo, da bomo psotavili betonsko kosntrukcijo, da bomo varni. Protipotresna gradnja se gradi po evorpskemu standardu ki s emu rece harmoniziran standard in se zadevo deli na tri skupine. 1,2 in 3 kalsa. To pomeni duktilnos tkosntrukcije. Bolj k ej konstrukcija duktilna boljs e lohak giblje in vec enegije lahko sprjme kar pomeni da vec energije bo prevzela preden poči. Če imamo duktilno kosntrucijo ali duktilno palcko kar je enako kot testo za gresine jo prepognemo in ne poči, ce damo testo pect pa prepognemo gresin poci to ej togo. Toga kosntrucija ni ok ker se podere vse po rsti v potresu. Po drugi strani pa bi povdaril, da potres po zakonu se prijektira na 3 princpipe po duktilnosti, če zelite iti v stroko, potlej ap se vzame potrese an podorcju povprecja vzme itd,.... sem zgori pvoedal, ce koga zanima lohaknapsiem vse strokovno. Rad bi povdaril da ljduje islijo dve reci o potresih.

1.) če imam potresno gradnjo sem varen
2.)lazja je hisa boljs em varen
3.) v hisi z potresno gradnjo ne bom umrl

odgovori:
1.) Če pride potres kateri je isti kot je bil predviden pri ancrtuvanju hiše pol se hisa poskoduje jo popravimo in je to to.
2.) če je hiša lazja ne pomeni da bo manj skode ker potres ko ujame frekvenco hiše jo unici kot bi mignil v parih sekundah. potres uajme frekvenco hiše (isto je z mostovi), ko ga ujame ni pomoci zato pa pretehtamo katere frekvence potresov se poajvijo na nekem podorcju in pol zgradimo hiso z ciusto drugo frekvenco.
3. Hiša ni namenjena teku da obmo preziveli ce je potresno grajena. Ozirma drgac da povem, hiša katera je grejena potresno zagotavlja določen cas da s ehiso izprazni in da s eljduej lahko resijo oziroma ce ostanes v njej da se resi zivljenja. Torej protipotresna grednja je namejnea resevanju ljudi ne premozenja. Jedrski reaktorji so projektirani tkao da silo katero potres ki je recmo najvecnji bil v 50.000 letih (statisika) pride na objekt in povroci sile na ta objekt je dejansko prenesen v elatičnem področju materijala. to pomeni. Jeklo ima elasticno podorcje materijala kjer se raztezski in sila linarna na grafu to pomeni da se vse vrne v prvotno stanje, pol ap so se druga stanja. Tako, da to so edini objekti kjer se niti razpoka ne prikaze na zidu ko je potres ke rje tkao anrejeno.

Torej,.. tezka ali lahka hiša, polna ali prazna niamta pomena. Če potres uame frekvenco kot vojaki namostu s ehisa sesuje v prah. Priznam pa da je z dolocenii prijemi tkao hiso lazehje graditi itd,.. sam o tem drugic ce kog azanima. Recmo ce imas v 1 stuku smao stebre pa pride potres tuci izven frekvence hise bos ostal brez 1 stuka,.. dokazano prevejreno in tega ne gradimo vec,.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 23.07.2009 at 13:04:17

wrote on 23.07.2009 at 00:37:14:

Hej

Hišo lahko popolnoma ohladiš. Preverjeno.

1.) Pod hišo anredis bazen (lahko vam tudi geomehaniko zracunam), na ta bazen lohak psotvis hiso . In v ta bazen naliješ vodo. Poleti jevoda mrzla in haldi hišo poleti jo segrejes na raen nacine in imas akumualcijo za pozimi ko jo grejes Obstaj ahisa na barju. Ta princip je edini princip da jaz vme iz geomehanike da lohka na barju psotavis teoreticno tudi 10 stukov stolpnico veliko.

2.) luknja v hisi v tleh ki ej globoka 5 metrov ima hlad in ta hald lohak korsitis. Potegnes noter vodo in naredis pretok skozi raijatorje in iasm hlajenje.

3.) Skople slukno zunaj izpod zemlej in anreids pretok rzaka kot klima ziehr je ceneje.

Izoalcija sluizi za omoljanje toplote in haldu. Povem vam odkrito, da hiša kjer sme delal je bila poleti hladna da te je zeblo noter ko si odprl okno ti je bilo malo toplo. tako, da izolaciaj je huda reč. Izoliran ahisa zame je hisa k ima 20 do 30 centiemtorv izolacije, po nekateirh izracunih bi jo mogel iemti 1000 mm tako, da leporposim. Če das za hiso 5 cm izolacije pol bos palceval skozi leta tok za ogrevanej da je noro ce pa das 30 cm polap se ti na dolgirok poklapa,..

imam rad hiše.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 14:35:26

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 23.07.2009 at 14:52:42

wrote on 23.07.2009 at 14:35:26:

Še vednjo nimaš akumulacije. Izolacija ti ne da akumulacije. Praviš z vodo pod zemljo. Tu verjetno misliš toplotno črpalko in vrtine. To se splača pri večjih objektih. Vrtine niso poceni.

Sicer sem z ohladitvijo mislil, da pozimi ohladiš hišo tudi v vseh kotih. Da odmrejo mikroorganizmi, da ne rataš čez par let nek alergičen pacient. Potem boš tako za razne lekarniške pripravke toliko zapravil, kot boš prišparal pri ogravanju.

Zdravo Gospod

Se strinjam akumulacija ni izolacija.

Teorija gre tako:

1.) poleti/podnevi: Izolacija preprecuje segrevanejnotranejga prosotra, medtem ko notranji zid je hladen in hladi in ima akumualcijo halda.. Pr strehi ej to se bolj pomebno.

poleti/ponoči: ponoči pa odpres okna da se notranji zid k je cez dan bil segret k je prislo skozi izoalcijodolcen del k te je zgrel zid da se ohladi.

Teroiaj stremi k tem, da podnevi perpecujes segrevanje in ponoci ko konstrukcijski sklop rata segret ga ohladiš. So določeni principi kako hladiti fasado z vodo in zrakom sam to je malo bolj zahtevno.

Podal bi tudi da se strinajm z teboj igor. De so vrtien res drage. toda vrtien se delajo kejr prides do topel vode in jo pol z navadno crpalko potegnes gor in mas zaprti tokokrog vode.

Jaz osbno govorim o bazenu, 10/10 metrov,..

Ok bo razlozil.

Gospod fizik iz lj je nareidl hoiso na barju. matematika je bial taka. barje nima nosilnosti ozirma ima zelonenosilna tla. Zato, moreš iz zemlej izkiopati tok zemlje kot je tezka hiša da ti zadeva stoji. Torej. Tipo je naredil lukno in si psotavil noter v lukno zrak pol je naredil palto in naredil tezko hiso. Matematika govori: Odvzeta zemlja je v tleh sprostila zemljski pritisk kateri je bilnadomeščen z hišo. če hiša je pretežka pol tone ce je prelahka jo potisne zemlja navzgor. Simpelj k pasulj. Tipo pa ej tako zracunal da je z vodo korigiral razliko med hiso in rpitikom.

teza hiše + voda = pritisku katerega je mela zemlja na prejsnjem mestu.

V bazenu msilim da ima 2 metra vode in s emu pozna pozimi priogrevanju poelti imas pa veliko akpaciteto hlada. Mislim,.. 10*10*2= 200m3 metrov vode tako, da s emi zdi da ej to dovolj vleiak akumulacija halda lai topolote je pa res tega ne mreos egreti na 40 stopinj. Poelti lohak ogrevas vodo ali pozimi jo ogrevas z sončnimi koelktorji poleti pa pustis da je hladna.

Kar pa se tiče zdiov ozirma kosntrukcijkih sklopov pa je takole

- izoalciaj more biti zunaj ce mas konstantno nasljensot v objektu
- izoalciaj noter je za vikende k rabis da s ehitro segreje
-masivni zidvo noter da imas akumualcijo toplote pozimi (stena oddaja ko pec ugasnemo)
- paraizenacevalni sloj
-difuzija vodenga toak (para voda gre iz topelga v hladno poelti gre od zunni noter oziram susis pozimi ap ti lohak valga zastaja v toski rosisca tkao da se amerijal navlaziin zgbi izoalcijo. Zato ne smes dobiti tocko rosisca v izoalciji k niasm nic od nje itd,... .
- zrak je najbolsja izoalcioja sma to amlo ljudi ve.
itd,. itd,..
Poznam rpimer oziram sme slisal da ej tipo potegnil vodo iz tal, teorija gre tako, da vsakih 10 metorv je zemlaj toplejsa in pr 100 emtrih v zemjo imas dovoljtoplote da s elohak grejes zastonj pac kot punpa vlece vodo od spdoi gor v radijator. Problem je v tem da vrtnaje ni zastonj ce pades na lukno gre noter lohka m3 mnogo vode itd,.. to bi mogu malo preveriti se,.

lp

Lp,Igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 23.07.2009 at 15:51:33

Bom kar malo na splošno pametoval, da ne bom citiral vsakega posebej (škoda prostora). Seveda je vse napisano moj pogled, jaz pa sem samo študiran kmet in ne gradbenik ali strojnik 8-)

Kot je že sonček zapisal, teža in material iz katere je bajta narejena nima veliko skupnega s protipotresno gradnjo. Gre za to, kakšna so razmerja med gradivi inposameznimi elemnti hiše (beto, gradbeno železo, kako so razporejeni protipotresni stebri, kakšne so dimenzije posameznih elemntov itd). Torej (kot spet pravilno ugotavlja sonček), če so razmere prave se bo podrla vsaka hiša. Cilj je zagotoviti dovolj dolgo dobo do kolapsa, da se lahko ljudje umaknejo.
Takole na pamet bi rekel, da imajo pri tej gradnji definitivno prednost lesene bajte (prave lesene, se pravi brunarice) in sicer zaradi načina vezave elementov (brun), ki je v bistvu elastična in omogoča določeno gibanje (bolj kot pri betonskih variantah). Seveda rata jeba ko (če) pridejo sunki v fazo in hišo dobesedno v trenutku sesuje. Ampak to je ekstrem, ki je malo verjeten.

Akumulacij, izolacja, hlajenje, ogrevanje .... .
Meni ni jasno, zakaj je akumulacija toplote v zidovih tako opevana. V bistvu je bolj ovira kot prednost, saj je to akumulacijo potrebno najprej napolniti, kar pomeni, da je hiša ta čas v bistvu hladna. To se najlepše vidi v prehodnem času, ko se s kurjenjem odlaša dokler se da (iz kakršnega koli že razloga). Odvisno od debeline in sestave zidu sicer ampak kurjenje s polno paro lahko traja par dni preden bo klima v prostoriu ugodna za konfortno bivanje. In to toliko dni, da se zidovi pregrejejo. Sredi zime (pri T pod 0) pa ta akumulacija spuhti v roku par ur, seveda odvisno od izolacije. S stališča ekonomike in tudi ugodja bivanja je daleč najboljša varianta, da se ogreva/ohlaja samo zrak, ne pa tudi zidovi. Pri pasivnih hišah na primer je to rešeno itak s ploskovnimi grelnimi telesi (nizkotemperaturnimi), ki so vgrajeni v tla ali zidove (ali pa oboje). Kar za seboj potegne dejstvo, da je za človeka to še najbolje, saj ogrevane površine sevajo toploto.

Toplotne črpalke ali pa ogrevanje/ohlajanje neposredno z zemljo ...
vrtine in uporaba podtalnice je definitivno najdražja varianta uporabe toplotne črpalke. Najcenejša je seveda uporaba zunanjega zraka za ogrvanje notranjega. Ampak tu se veselica hitro neha ko se T spustijo globoko pod 0. Veliko boljša varianta so ploskovni kolektorji za zajem toplote zemlje. To je učen izraz za par km cevi razpeljane 1 m pod površjem . po ceveh se pretaka zrak ali tekočina, ki zemlji odvzema ali oddaja toploto, nadrugi strani pa je toplotn ačrpalka, ki to energijo koncentrira. Slaba stran tega principa je, da potrebujemo kar nekaj površine, recimo par sto kvadratov (koliko je odvisno od toplotne črpalke in potreb hiše).
Ta varianta o bazenu pod hišo je zanimiva ampak najbrž vse prej kot poceni in zelo verjetno bo ostala zanimivost. Jaz osebno ze ne bi šel spat nad bazen 8-)

Osebno imam precej hude zadržke tudi do pasivnih hiš, ker morajo biti zrakotesne. Samo zato, ostalo mi je kolikor toliko sprejmljivo. Ampak eden bistvenih elementov take hiše je ravno zrakotesnost, to pa pomeni, da v taki hiši v bistvu živiš v nekem umetnem, plastčnem mehurju. In kar je najbolj hecno od vsega je to, da pri takem načiniu gradnje prednjačijo graditelji lesenih hiš (ne brujnaric, da ne bo pomote). S tem zavržejo vse prednsoti ki jim jih nudi les. Jeba.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 16:32:15

Prav pri nizkotemperaturnem ogrevanju je potrebna akumulacija. Sama izolacija ni dovolj. Preveri pri kom, ki jo ima in porabo nafte. Izračuni so lahko drugačni v praksi je pa tako.

Lp,igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 23.07.2009 at 16:44:08

wrote on 23.07.2009 at 16:32:15:

Prav pri nizkotemperaturnem ogrevanju je potrebna akumulacija. Sama izolacija ni dovolj. Preveri pri kom, ki jo ima in porabo nafte. Izračuni so lahko drugačni v praksi je pa tako.

Lp,igor

O kakšni akumulaciji govoriš? O zidovih ali o hranilnikih toplote (30 do 1000 ali celo več litrskih sodih poleg peči)?
Drugače pa sem preveril; bratranec je sam naredil hišo v leseni izvedbi - skeletna gradnja, plošča zunaj, plošča not, vmes pa 20 cm izolacije. Akumulacija zidu - nikakva. Hranilnika toplote nima, čeprav se pripravlja že nekaj let, da ga bo zrihtal. Kuri stara vrata, ki jih dobi pri strankah, ko jim jih menja z novimi. Že par zim ni skuril kubika lesa iz gozda. Zakuri zjutraj in zvečer, po par ur, vmes nič, pa je vseeno prijetno toplo. Tudi sam nisem mogel verjeti. Gre za to, da greje samo zrak, ne zidov. Hiša ni v pasivni izvedbi. Po izolaciji in oknih bi mogoče še šlo, ni pa zrakotesna. Okna ima obrnjena na jug in to se pozimi neverjetno pozna ;)
Aja, še to; ima talno gretje, torej toplotni režim 40 - 50/ 20 stopinj. zadeva laufa, jebi ga 8-)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 16:59:48

Komerat ma isto talno gretje in izolacijo 30cm. Porabi 40% več nafte, kot malo večje stanovanje od njegovega z zidom in nato 10 cm izolacije.
Kolektorji, 3 kubični rezervoar talno ogrevanje nekje 80 kv. metrov pa še vedno porabi 1500 L nafte. Je pa res, da je bolj na vetrovnem in stanovanje vsak dan zrači.

Lp,Igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 23.07.2009 at 17:07:57

wrote on 23.07.2009 at 16:59:48:

Jp, tukajle nekaj resno ne štima. Takole na uč bi on moral porabiti največ 800l nafte. Toplota mu nekje uhaja da glava peče. Pa to ni samo zračenje, razen če ima stalno odprta okna. Če je to, potem pa ni čudno.
Dokler si jaz nisem zrihtal vsaj tistih bogih 800 l hranilnika toplote sem tudi spal pri odprtem oknu (pol noči recimo), ker je peč premočna za tako bajto kot jo imam, kurim pa drva, se pravi lahko pozabim na regulacijo. Zdaj porabim za skoraj pol manj drv pa še stalno toplo je. No ja, skoraj ;)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 17:25:45

Ma nič ne uhaja. Okna ma ponoči zaprta. Lufta pač, ker je kadilec, pa tudi drugače je dobro zračit. Sam ionizator ni dovolj. Mam dva pa vem.
Smo vse preštudiral in ni drugega kot akumulacija. Je podstreha; les, 25cm tervola, les, 10cm tervola. Pa pravim, regulacijo ma na borih 20 stopinj (meni je mal hladno) pa prabi poleg sonca še toliko nafte.

Lp,igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 23.07.2009 at 17:38:59

wrote on 23.07.2009 at 17:25:45:

Jah, obračaj kakor hočeš, cifre (poraba) pravi, da uhaja. Ali pa peč ni dobra (neučinkovita) ali pa ....

Mah brez veze je takole na pamet ugibat kaj bi lahko bilo. Predpostavljam, da je že gostil kakšnega mojstra na to temo. Če niso nič ugotovili ostane smao še poltergajst (hecam se :D)
Mislim, nekaj je narobe, porabo ima skoraj še enkrat preveliko, to je dejstvo. Akumulacija (še vedno nisi povedal ali misliš na zidove ali na sod) po moje ne bo rešila nič. Zidovi imajo premajhno akumulacijo, sod pa pri nafti pravzaprav ni potreben. Razen če je peč predimenzionirana pa se vklaplja in izklaplja stalno. Potem je lahko to to (ampak to bi majster zaznal takoj).
Poznam še en primer, ko je lastnik pametnejši kot cel svet in namesto da bi uporabil vgrajeno regulacijo na peči, hodi vključevat in izključevat gorilec na roke. Odveč je povedati, da ima porabo da glava peče :(

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 17:46:33

Mislim akumulacijo zidov.
Ma kakšen majster. Sami energetiki. Pnevmatski ventili pri talnem, sonce je za dovajanje tople vode, da peč (brezhibna) ne dela vedno na polno je torej kogeneracija. Preračunane vse toplotne izgube oken, strehe, mostov.
Ni drugega kot akumulacija zidov. Zato sem rekel, da pri nizkotemperaturnem ogrevanju potrebuješ akumulacijo.

Lp,Igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 23.07.2009 at 17:53:27

wrote on 23.07.2009 at 17:46:33:

Hja, kaj naj rečem, moje izkušnje kažejo drugače. Zelo močno dvomim, da bi 30/40 cm zidu (če govoriva o klasiki) rešilo problem izginulih 700 - 1000 litrov nafte v kurilni sezoni. Ker poleti nafte pravzaprav ne rabi, če ima kolektorje, drži?
Ampak po drugi strani jaz pač nisem energetik in se lahko motim. Po drugi strani pa mi logika govori, da je hitreje in ceneje ogrevati samo zrak. Spet, lahko se motim.

Memgrede, izraz kogeneracija je rezerviran za nekaj drugega ;)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 23.07.2009 at 17:58:52

Akumulacija pomeni, da ko ti zvecer kuris da se zidvoi ogrejejo in pol ti ponoci k peci ni ti greje zid sobo. To je izkrositek.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by ajgor on 23.07.2009 at 18:07:58

wrote on 23.07.2009 at 17:53:27:

wrote on 23.07.2009 at 17:46:33:

Ja za elektriko in toploto. Ta izraz sem uporabil zaradi dvojnega različnega vira toplote.

Lp,igor

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 23.07.2009 at 18:13:53

prejoj,...

1.) Naj povdarim, če potres ujame frekvenco ni važno kak je materijal!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! To je zakon. Podjite v iskalnike pogledati k je en tipo iz fakultete v angliji anreidl mso tin s ej epodrl ko so ga odprli ker so ljduje z koraki ujeli frekvenco.

2.) Ko potres n eujame frekvence, pade vs ena geometrijo hiše, če mas v 1 štuku samo stebre se polovi od prvega štuka. In tukiv elja spsobnost akumulacije energije. Pri armiranobetonskih prerezih to počne armatura in jakost ojačitve oziroma clas of ductility (low, midle high).

Dvomim, da les bolje prenaša duktilnost k jeklo, je ap re da je lažji. Tako, da tukaj ne bom rekel nič. Možno je, da z sodobno gradnjo, da lesene konstrukcije lazej prenesejo potres ker simpel si les bolje prenaša obremnitve in ker je lažji so sile manjše. To bi mogel z stevilkami priemrjati.

3.) Ko ogrevaš zrak ogrevaš zrak. Ko nehas ogrevati se ti zrak k ga iams ogreje zid in zid ti seva nazaj v prostor. Če imaš 1 m izolacije to pomeni, da imaš nmanjšo prevodnost skozizid, tako, da manj zgbljaš logičn. To pomen, da bo kasneje ratlao toplo lai vroče. zato se uproablja izolacija.

Uporaba zidu kateri akumulira toploto je namenjen temu, da lahko psotaviš vroč zrak k ti prizge zid in ga ogrejes. Ko pa uganses pec rata zurak mrzuel. Ozirma drgac pvoedano. Zrak sam zrak s ehitreje ohladi kot če imaš steno k seva v ta zrak. To ej dejstvo. je ap res, da ne moreš met tega v vikendih ker prides in nimas casa kuriti. tako,d a lepo rposim. V objektih, ponaljam in povdarjam. V objektu k si noter vsak dan se rezim menajva in je normlaen. Ce pa prides na vikedn pa ne bosdva dni kuril da stene ogrejes.

4. Občutek toplote pa s emeri malo drugace. Če ima zrak v prostoru temperaturo 20 ima stena lahko temperatruo 2 stopinj enizjo, vveč ne. ker pol s ene počitumo ok v prostoru in če mamo se zrak k cirkulira na polno to povzroca se dodatno legaodje. Dejstvo je da ko si v prostoru in ce so sten emrzle vroč zrak, pol asm filing k da so stene mokre. Iin tudi na takih stenah se vlaga nabira.

Priznam ap sledeče: moderne kosntrukcije k so samo iz lesa oziroma jekla oziram skeletne gradnja (stebri) drži izolacijo izkjučno smao z izoalcijo. To pomeni, da moreš več kuriti. Toda tukaj s epo mojem mnenju pojavi vprasanje: Je možno, da izgubljas z dobro izolacijo manj toplote kot se zid ki seva in ohlaja in z tem ohladi zrak. To bi lohak odogvoril ce bi imel laboratorijske pogoje in dve sobe z temi pogoji oskrboval. Mislim, odlična sekletna izolacija lohak ima vec potencijala kot slabo izolirana stena. Ker še vedno ti uhaja tam ven. Stena ti smao vrača toploto neki časa, tkao da se pridutrzujem gospodu k je rkeu neki recei prej,

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 23.07.2009 at 22:36:00

Najprej si pisal to, ko se nisi strinjal z menoj

radovedni soncek wrote on 23.07.2009 at 12:59:22:

Zmotno je misliti, da če imaš težjo hišo ali lažjo hišo, da bo objekt lazje potres prenesel.

Sedaj pa tole, o čem hudiča pa sem jaz govorila.

radovedni soncek wrote on 23.07.2009 at 18:13:53:

Možno je, da z sodobno gradnjo, da lesene konstrukcije lazej prenesejo potres ker simpel si les bolje prenaša obremnitve in ker je lažji so sile manjše. To bi mogel z stevilkami priemrjati.

Ne gre to tko, kako pa potem zaupati gradbenikom enkrat tako drugič drugače, kot veter zapiha ali kako. :question

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 24.07.2009 at 00:57:17

wrote on 23.07.2009 at 22:36:00:

Najprej si pisal to, ko se nisi strinjal z menoj

radovedni soncek wrote on 23.07.2009 at 12:59:22:

Zmotno je misliti, da če imaš težjo hišo ali lažjo hišo, da bo objekt lazje potres prenesel.

Sedaj pa tole, o čem hudiča pa sem jaz govorila.

radovedni soncek wrote on 23.07.2009 at 18:13:53:

Možno je, da z sodobno gradnjo, da lesene konstrukcije lazej prenesejo potres ker simpel si les bolje prenaša obremnitve in ker je lažji so sile manjše. To bi mogel z stevilkami priemrjati.

Ne gre to tko, kako pa potem zaupati gradbenikom enkrat tako drugič drugače, kot veter zapiha ali kako. :question

Punca, vsak potres podari hiši energijo, in vsak element v hiši ne more vedno sprejeti te energije. Mislim, zelo tezko je lajicno tole razloziti.

Imaš prav, da les potencijalno lazje prenaša potresne obremenitve, toda to samo zato ker je temu sorazmerno lažji (v statiki se mu računsko oziroma umetno zniža vrednosti trsnosti), ima manjšo spsosobnost tvorjenja disipacijskih stikov (toda njegova lastnost je bolj zilavost - kar povzroči boljšo disipacijo energije), medtem ko beton ima zelo dobro disipacijo energije ozroma betonski prerez veliko energije prevzame.

Morem pa rečt, da les beton , kateri koli materijal remo vzamemo, tudi slamo recmo, vedno, hisa propade ko potres uajme frekvenco nihanja.

Če ne ujame nihanja potlej pa se hiša lohak podre zaradi:

(sam par priemrov povem, ce me s ekdo praša bo vsak dan en clanemk napisal da bom res vse teoreticno z enačbami razlozil)

- togost; če imaš dva stebra iste višine in različnih debelin bo ta k je bolj tog več obremenitve prenesel in azto bo prej razpadel kot tisti k jo prevzame manj (parapeti, predelne stene kot parapet, sistematske odprtine)

- nesorazmernost; To pomeni, ko imamo v eni smeri objekta večji procent ali kavdraturo sten kot v drugi smeri je odpronsotni moment v eni mseri večji ot v drugi smeri, zato potres uniči stavbo hitreje v manj odproni smeri, (imam s-j jug 200m2 tlorisa sten v smeri z-v le 50m2), primeri so kaki bloki.

-nehomogena gradnja; V prvem štuki imam exsoskelet medtem ko imam v 2,3,4,5, endo skelet. Pri potresu 1 nadstropje zgine. Imam 1,2,3,4 endo skelet in 5 eksoskelet (primer v japonski risalnica za risanje načrotv objekt velik 100/50 metrov (tuki je nesiemtrija tudi rpoblem), 6,7,8,9,10 endoskelet. Potres uniči etažo pet5 sendvič izgine cel štuk.

-nesimetrija gradnje; krog je siemtričen iz tlorisa kroglja je siemtrična v vseh smereh in idealna za potres. Kvadrat je tudi se simetričen. Priemr ki ga navedem je bil objekt na japonskem; Objekt ki ej bil kvadraten z ovalnim vogalom v katerem se je nahajal stopnišče. Potres pride in vse s eje zaclo v stopništvu premikati, to pomeni, da ko so sile šle skozi objket so poiskale najbolj sibko točko, ker se objekt oziroma materijal ni bil spsoben upirati silam v smilsu uiranja po celem preresu in konstrukciji (ce premikamo rperez v vseh smereh) po objektu je zacela zadeva nihati okrog msnega težišča . Ko masno težiščee ne sovpada z težiščem geometrije pride do cil k niso v centru in to povzroči v samem objektu neke vrste torzijo katera vliva na najšibkejše dele.

-temeljenje; pol hiše imate na skali pol hiše na mivki, kaj s ezgodi? Hiša na kamnu ima drug odziv k v mivki. Mivka pri tresenju (ne vem izraza točno lohak pogledam) se pretvori v semi tekoče stanje kot voda in cel blok lohak potone ali ap se prevrne, slike iz japonske to potrjujejo.

- togost/duktilnost; duktilen je cigumi, tog je mamin peciv kateri poči ko ga skušas prepogniti piskotino testo recmo,... . toga konstrukcija bo čutila vse sile. Ta princip se uporablja pri jedrksih reaktojuh. toda ti rekatorji so tkao zelo ogromno armirani , da vse brutalne sile padejo v elastično podorčje v materijalu. Duktilna obnašanja pa so značilna za stanvoanjska objekte katera so, narejena zato da se premikajo in da ljuje prezivijo. Ko armirani beton izpostavimo silam beton poka in odpade, toda jeklo drzi. Jeklo s ezvija v eno smer in v drugo smer, levo desno gor dol,.. i ko s ezvija rata isto kot pri sponki k o pregibate rata vroče, energija se pretvori v preoblikovanje in to povzroci toploto. Energija s emeri na diagramu (napetosts(sigma) v x oosi, durgo os sem pozabil. (isto kot na grafu cas in hitost, če zmnožis in seštejes ploščino dobis ven pot k o je avto opravil) tuki ej isto ploščina predstavlja vso eenrgijo disipacije katero betonn oziram betonski rperez lahko sprejme in preusmeri v segrevanje da s ezadeva ne porusi. Pogoj je da se začne hiša premikati, hisa se MORE premakniti, ce se ne imamo togo deforamcijo samo odtrga vam pol hiše in gre vse v pm. Med tem ko otres traja lahko recemo, da tisi element k ima večjo togost več nase prevzame sile potresne,.. to pomeni, da najboljsa hisa more biti cim bolj enakoemrne togosti oziram elemnti orejo biti priblizne velike togosti.

ok sem zaspan,..

bom jutri ce dobim

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Nahatee on 24.07.2009 at 01:22:05

radovedni soncek wrote on 24.07.2009 at 00:57:17:

vsak potres podari hiši energijo, in vsak element v hiši ne more vedno sprejeti te energije. Mislim, zelo tezko je lajicno tole razloziti.

Izvoli še eno zanimivost v zvezi s potresi in protipotresno gradnjo.

Skupina strokovnjakov pod vodstvom Bijana Samalia, direktorja centra za gradnjo in raziskave infrastruktur na univerzi za tehnologijo v Sydneyu v Avstraliji razvila poceni in enostaven način utrditve obstoječih hiš iz surove opeke, ki naj bi pomagal prestati tudi najmočnejše potrese.

Običajne opeke so narejene iz na soncu posušenega blata, včasih tudi peska. Da bi utrdili takšne hiše, je Samalijeva skupina v opeke ročno izvrtala luknje. Nato so skozi luknje napeljali šope vrvi, izdelane iz trajnih materialov, kot je na primer polipropilen, in luknje napolnili še z blatom. Ko se je blato posušilo, so vrvi uporabili še za vertikalni privez bambusovih palic na zunanjo stran hiše v razmaku okoli pol metra, ki so jih nato med seboj povezali s horizontalno postavitvijo žic.

Svojo konstrukcijo je skupina preizkusila na modelu potresa, ki je simuliral moč potresa 7,7 po Richterjevi potresni lestvici, ki je leta 2001 v Salvadorju popolnoma uničil 110.000 domov. Že pri 75 odstotkov moči potresa je tresenje močno poškodovalo tradicionalno grajeno hišo, medtem ko je nova, ojačana konstrukcija ostala nepoškodovana. Šele pri 100 do 125 odstotkov moči potresa iz Salvadorja so se na njej pojavile manjše razpoke.

Večina modernih konstrukcijskih raziskav je usmerjena k visoko tehnološkim pristopom za zaščito zgradb, predvsem v državah v razvoju. Le malo poskusov je usmerjenih v ojačitev obstoječih domov, v glavnem zato, ker takšni postopki zahtevajo materiale in tehniko, ki si jih ljudje običajno ne morejo privoščiti.

Nova tehnika gradnje naj bi bila cenovno dostopna prav vsem, ki živijo na nekaterih najbolj potresnih območjih na svetu. Prav tako naj bi bila konstrukcija po njihovem mnenju dovolj fleksibilna in čvrsta, da prestane vsak potres.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 24.07.2009 at 11:43:35

Hmmm ..., predlagal bi , da zaključimo debato o potresih, ker vsi več ali manj govorimo isto :o

Kar pa se tiče akumulacije zidu; jaz še vedno trdim, da je precenjena. Ima vlogo samo pri občutku ugodja pa zelo malo ali nič pri dejanskem ogrevanju objekta.
Sonček, kot si že sam ugotovil, je stena vedno hladnejša od zraka (termodinamika pač deluje). Zdaj pa ti meni razloži, kako bo taka (rahlo podhlajena) stena lahko ogrevala zrak ta čas, ko se recimo ne kuri? Lahko upočasni pretirano ohlajanje zraka, ogrevati ga pa ne more. To je to kar poskušam dopovedati, nič drugega. Seveda je pri počasnem ohlajanju zraka bistvena izolacija. Ki pa je na DRUGI stani zidu. Plus oba z igorjem rada pozabita, da je treba steno SEGRETI, da sploh lahko deluje kot akumulator. Jaz ne zanikam vrednosti zidu kot akumulatorja, le precenjena se mi zdi.
Po drugi strani pa imaš tudi pri lesenih ali skeletnih hišah na notranji strani določen "zid", le da je tanjši in zato manj akumulativen. To pomeni z drugimi besedami, da se hitreje segre in hitreje nudi ugodne pogoje bivanja. Ohlajanje tako ogretega zraka pa učinkovito prepreči DEBELEJŠA plast izolacije, ki je tokrat vmes med notranjim in zunanjim "zidom" (ali bolje rečeno ploščami, pa naj bodo iz lesa ali pa gipsa).
Za zaključek pa še vprašanje; če sem prav razumel, sonček in igor pravita, da so se vsi, ki se grejo skeletno gradnjo (ni jih malo in število narašča - hitra in relativno poceni gradnja) v bistvu zajebali in bodo imeli ali slabše pogoje bivanja ali pa visoke stroške ogrevanja. Drži? Jaz pravim, da se motita 8-)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 24.07.2009 at 17:35:37

wrote on 24.07.2009 at 11:43:35:

lol,..

Skeletnagradnjaje moderna gradnja katera pride v poštev ko kvadratura zemlej dosega enormne količine v vrednosti zato da gres graditi v višave. Skeletna gradnja je pomoje drazja ker ej vse iz jekla,... jeklo pa je drazje za kupiti in obdelovati itd,... da o nacrtih ne govorimo in pripadajočih analizah.

O akumualciji ne bom govoril več,... ker se mi zdi ze neumno,...

predlagam, da das toplomer v sobo kjer imas steno iz izolacije in steno k akumulira toploto pa se prepricaj koliko casa oziroma kje hitreje pade temperatura.

Izolacija prerpecuje odvod tvročine recmo, akumualcija pa jo azdrzuje,.. ne bom pameten ker teh raziskav nisem videl,.. lahko bi se pa dalo toel rzacunat sam s emi ne da sploh pa nimam izkusnj z racunanjem sevanja predmetov,...

mislim toplotni tok vedno teče,.. zid ti ga ohranaj do neke mere izloacijapa ne,.. toploto vedno izgubljas,.
to ej to
...

Title: Re: Hobitska hiška
Post by radovedni soncek on 24.07.2009 at 23:47:59

No je kdo tuki, damo se kako debato vržt na dlan,. jebemti,...

hjej,..

Stena ne more greti, ekr ni peč ::) ::). Lohka pa seva toploto,.... . Sice rpa je zrak pri steni cisto drugacen kot 5 cm od stene ozirma ce piha veter ceznjo pol se zadeva srpemeni.

prevodnost
transmisivnost
itd,....

i love sunshine,......

He,he,he,he,.. mi je rekla ena punca da sme halden k ..... se sploh ne cudim, sam upam da jutri en bo dez,..

Ej,.. folkec ::) ::) ::) ::)

Veste kaj o stekelnjaku. Stekelnjak enormno prispeva k toplotni balanci hiške, ce je pritrjen na hišo. em,...

kako ideja kdo,.

lp

Title: Re: Hobitska hiška
Post by gape on 25.07.2009 at 10:57:50

idej ko smeti
edin kar rabmo - za začetek - je en plac u hosti ...
pa lohk začnemo delat eno ...
pametvat je dost brez veze, je use pogruntano več al manj ...

tko da, če ma kdo plac - na svetlo z njim
če druge ne bo, mam nekje bliz trebnjega jest eno varianto ... pa še vikend u bližini, dokler strehe ne postavmo, kar pa bi moral bit tic tac ...

kaj od usega kar je u akaši bomo pa porabl za našo hiško, pa je odvisno od okolja kjer bomo delal
;)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by kreten40 on 27.07.2009 at 11:55:14

radovedni soncek wrote on 24.07.2009 at 17:35:37:

Ti si gradbenik, a ne? Torej bi moral vedeti, da je skeletnih gradenj več. Ti opisuješ klasiko (od izuma železnih gred naprej), jaz pa opisujem klasiko v leseni gradnji. To pomeni, da imaš glavne nosilne stebre in vmes moralčke (na 1,5 - 2 metra). Ko je skelet postavljen, ze vidiš kakšna bo hiša, Naslednja faza te gradnje je plošča na eno stran, izolacija in spet plošča (v grobem, lahko se igraš še s parnimi zaporami in podobnim sranjem, ampak ...).
Lesenih skeletnih hiš ne moreš graditi v višino (vsaj ne v nedogled, vsekakor ne stolpnice), čeprav majstri nekaj delajo tudi v to smer ....

Akumulacija .... Jaz je ne zanikam, govorim le, da ji pripisuješ prevelik vpliv. Sten ne boš nikoli toliko pregrel, da bi te ponoči (pri globokem minusu) grele. To je iluzija. Greje te lahko samo peč in avtomatika. Grobo rečeno ampak vseeno; zid in njegova akumulacija v vsej mineštri pomenita samo izgubo in nič drugega. Z drugimi besedami, tebe zanima topel zrak. Najlažje, najhitreje innajceneje je vzdrževati tpel zrak. Če hočeš imeti v sobi akumulacijo, naredi kamin/krušno peč 8-).

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Miara on 04.03.2010 at 19:21:11

Mela bom eno tako hišico nekega dne :)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 04.03.2010 at 20:31:21

Kreten 40 ima prav skeletna gradnja je trenutno najboljša in OSB plošče in šibamo-stopnice niso noben problem niti nadstropna gradnja.Vsa tehnologija je že osvojena.Sedaj že obstaja kombinirana gradnja z Fe elementi . Miara tudi šotor gre ,samo,da sta sreča in zadovoljstvo v njemu doma. ;) ;)

Title: Re: Hobitska hiška
Post by David on 05.03.2010 at 00:58:01

stopnice niso bile nikoli problem
mogoče tebi ki jih nimaš da bi pogledal preko svojega gnjavatorskega bluza?

vesoljni blues mesaja Lojzek, boš rabo še kr nekaj stopnic

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 05.03.2010 at 08:46:25

wrote on 05.03.2010 at 00:58:01:

stopnice niso bile nikoli problem
mogoče tebi ki jih nimaš da bi pogledal preko svojega gnjavatorskega bluza?

vesoljni blues mesaja Lojzek, boš rabo še kr nekaj stopnic

Je rekel David ko je videl tele in ga spremenil v vola-Čudežni deček tale David! ;D ;D ;D

Title: Re: Hobitska hiška
Post by M.L. on 05.03.2010 at 08:55:11

Alojz in Sandib wrote on 05.03.2010 at 08:46:25:

wrote on 05.03.2010 at 00:58:01:

stopnice niso bile nikoli problem
mogoče tebi ki jih nimaš da bi pogledal preko svojega gnjavatorskega bluza?

vesoljni blues mesaja Lojzek, boš rabo še kr nekaj stopnic

Je rekel David ko je videl tele in ga spremenil v vola-Čudežni deček tale David! ;D ;D ;D

David je rekel; tele staro ( tebi ), ti si se pa kar prekrstil za vola!!!!!

Zdaj se pa res že enkrat nehaj sprenevedati in preobračati besed. S svojim preobračenjem in prirejanjem besed, ki jih drugi izrečejo, jih delaš za lažnivce, sebe pa pokažeš kakšen dejansko si.

Pa lep pozdrav.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 05.03.2010 at 09:18:00

M.L. wrote on 05.03.2010 at 08:55:11:

Alojz in Sandib wrote on 05.03.2010 at 08:46:25:

wrote on 05.03.2010 at 00:58:01:

stopnice niso bile nikoli problem
mogoče tebi ki jih nimaš da bi pogledal preko svojega gnjavatorskega bluza?

vesoljni blues mesaja Lojzek, boš rabo še kr nekaj stopnic

Je rekel David ko je videl tele in ga spremenil v vola-Čudežni deček tale David! ;D ;D ;D

tele ML ne more biti staro- potem je že bik takšen kot si ti!!! ;D ;D

Title: Re: Hobitska hiška
Post by M.L. on 05.03.2010 at 09:24:03

Alojz in Sandib wrote on 05.03.2010 at 09:18:00:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 08:55:11:

Alojz in Sandib wrote on 05.03.2010 at 08:46:25:

wrote on 05.03.2010 at 00:58:01:

stopnice niso bile nikoli problem
mogoče tebi ki jih nimaš da bi pogledal preko svojega gnjavatorskega bluza?

vesoljni blues mesaja Lojzek, boš rabo še kr nekaj stopnic

Je rekel David ko je videl tele in ga spremenil v vola-Čudežni deček tale David! ;D ;D ;D

tele ML ne more biti staro- potem je že bik takšen kot si ti!!! ;D ;D

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

Pa lep pozdrav.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 05.03.2010 at 10:11:00

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Alojz in Sandib wrote on 05.03.2010 at 09:18:00:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 08:55:11:

Alojz in Sandib wrote on 05.03.2010 at 08:46:25:

wrote on 05.03.2010 at 00:58:01:

stopnice niso bile nikoli problem
mogoče tebi ki jih nimaš da bi pogledal preko svojega gnjavatorskega bluza?

vesoljni blues mesaja Lojzek, boš rabo še kr nekaj stopnic

Je rekel David ko je videl tele in ga spremenil v vola-Čudežni deček tale David! ;D ;D ;D

tele ML ne more biti staro- potem je že bik takšen kot si ti!!! ;D ;D

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

Pa lep pozdrav.

Kaj pa če je telička telica-krava? David bi rekel temu VOL. Ja za Davida si našel najboljše ime JUNC. ;D ;D ;D

Title: Re: Hobitska hiška
Post by El Poeta on 05.03.2010 at 10:14:41

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

Kako se pa lahko tele preimenuje v junca? In kako tele doseže svojo starost? Mora pa biti izredno brihtno tole tele, da zna slovensko.

Mogoče pa ni toliko brihtno kot to, da zna eno besedo po slovensko. In zatorej ve, da se Zemlji reče "Pjur", če gledamo iz smeri Sonca. Če pa gledamo iz smeri planeta se ji reče pa Zemlja.

Sedaj pa odgovori: kako se lahko tele samo preimenuje? Jaz pravim, da se lahko in da se ne more, istočasno, večno-sedaj. Sedaj pa ti povej, kako se tele lahko preimenuje. Jaz pravim: kons=5, gnoj je zlato, Pjur je pa Sončna Zemlja, Kure pa nesejo jajca.

No pa lep pozdrav, i-av.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by M.L. on 05.03.2010 at 10:20:22

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 10:14:41:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

Če pa nimaš toliko pameti, da ne veš kako se preimenuje, potem ti pa tudi moj odgoor ne bo po volji. No, saj še boš zrasel in te bodo takrat tudi drugače nazivali kakor se sedaj.

Pa lep pozdrav.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 05.03.2010 at 10:26:47

M.L. wrote on 05.03.2010 at 10:20:22:

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 10:14:41:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

EL Poeta bo vsaj pameten ostal -neoziraje se na to kako ga bo kdo poimenoval. Ti ne boš nikoli s svojimi RKC-e forami in z Lorberjem pod roko. Ti boš vedno v duhovni gasilski brigadi BML-šef komikov. ;D ;D ;D

Title: Re: Hobitska hiška
Post by El Poeta on 05.03.2010 at 11:45:25

M.L. wrote on 05.03.2010 at 10:20:22:

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 10:14:41:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

Joj M.L. si ti en star zabit runkelj! Vidiš, lahko tele brez težav zamenjaš z runkelj! :D

Ja, veš kdaj se preimenuje? Takrat ko jih ti od župnika dobiš po nagi riti! Takrat se preimenuje v: pravi krščeni kristjan! Če se pa to zgodi malo kasneje, se pa to preimenuje v "brezpogojna ljubezen pridigarja".

Title: Re: Hobitska hiška
Post by M.L. on 05.03.2010 at 12:10:28

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 11:45:25:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 10:20:22:

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 10:14:41:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

No pa si potrdil, kar sem zgoraj napisal.

Pa lep pozdrav.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 05.03.2010 at 12:25:32

M.L. wrote on 05.03.2010 at 12:10:28:

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 11:45:25:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 10:20:22:

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 10:14:41:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 09:24:03:

Ko tele doseže svojo starost se potem preimenuje v junca, tako da vidiš, da je lahko tudi tele staro, sicer pa kaj bi jaz učil starega kmeta, a ne, Lojzek.

No pa si potrdil, kar sem zgoraj napisal.

Pa lep pozdrav.

Ja potrdil je,da si zabit runkelj. ;D ;D

Title: Re: Hobitska hiška
Post by El Poeta on 05.03.2010 at 12:57:25

M.L. wrote on 05.03.2010 at 12:10:28:

No pa si potrdil, kar sem zgoraj napisal.

Poglej kaj te bom sedaj naučil - v tem postu ti dokazujem, da moraš biti v življenju zelo dinamičen, ker se vse stalno spreminja. Ti si pa statičen in zato mrtev.

Ker poglej kako se stvari spreminjajo: v tem postu si napisal: "No pa si potrdil, kar sem zgoraj napisal." Če pa pogledaš malo bolje, pa lahko vidiš, da zgoraj nisi nič napisal. ;) Torej je tvoj post že mrtev, tako kot tvoje statično razmišljanje in gledanje. Vsako stvar torej vidiš z zamikom kot se je že zgodila. Srednji vek se je že zgodil, pa ti še vedno gledaš iz njega. Se moraš malo updajtat.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by M.L. on 05.03.2010 at 13:23:31

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 12:57:25:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 12:10:28:

No pa si potrdil, kar sem zgoraj napisal.

No, saj si že enkrat dovolj potrdil.

Pa lep pozdrav.

Title: Re: Hobitska hiška
Post by Alojz in Sandib on 05.03.2010 at 13:47:29

M.L. wrote on 05.03.2010 at 13:23:31:

El Pesnik wrote on 05.03.2010 at 12:57:25:

M.L. wrote on 05.03.2010 at 12:10:28:

No pa si potrdil, kar sem zgoraj napisal.

No, saj si že enkrat dovolj potrdil.

Pa lep pozdrav.

Kar neke cinične samougotivitve ML. Kaj ti je potrdil,da živiš v srednjem veku in da ne zmoreš dinamično razmišljat ,ker živiš ujet v RKC dogme. To ti je Poet povedal.