Mislim akumulacijo zidov.
Ma kakšen majster. Sami energetiki. Pnevmatski ventili pri talnem, sonce je za dovajanje tople vode, da peč (brezhibna) ne dela vedno na polno je torej kogeneracija. Preračunane vse toplotne izgube oken, strehe, mostov.
Ni drugega kot akumulacija zidov. Zato sem rekel, da pri nizkotemperaturnem ogrevanju potrebuješ akumulacijo.

Lp,Igor

Akumulacija pomeni, da ko ti zvecer kuris da se zidvoi ogrejejo in pol ti ponoci k peci ni ti greje zid sobo. To je izkrositek.

lp

prejoj,...

1.) Naj povdarim, če potres ujame frekvenco ni važno kak je materijal!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! To je zakon. Podjite v iskalnike pogledati k je en tipo iz fakultete v angliji anreidl mso tin s ej epodrl ko so ga odprli ker so ljduje z koraki ujeli frekvenco.

2.) Ko potres n eujame frekvence, pade vs ena geometrijo hiše, če mas v 1 štuku samo stebre se polovi od prvega štuka. In tukiv elja spsobnost akumulacije energije. Pri armiranobetonskih prerezih to počne armatura in jakost ojačitve oziroma clas of ductility (low, midle high).

Dvomim, da les bolje prenaša duktilnost k jeklo, je ap re da je lažji. Tako, da tukaj ne bom rekel nič. Možno je, da z sodobno gradnjo, da lesene konstrukcije lazej prenesejo potres ker simpel si les bolje prenaša obremnitve in ker je lažji so sile manjše. To bi mogel z stevilkami priemrjati.

3.) Ko ogrevaš zrak ogrevaš zrak. Ko nehas ogrevati se ti zrak k ga iams ogreje zid in zid ti seva nazaj v prostor. Če imaš 1 m izolacije to pomeni, da imaš nmanjšo prevodnost skozizid, tako, da manj zgbljaš logičn. To pomen, da bo kasneje ratlao toplo lai vroče. zato se uproablja izolacija.

Uporaba zidu kateri akumulira toploto je namenjen temu, da lahko psotaviš vroč zrak k ti prizge zid in ga ogrejes. Ko pa uganses pec rata zurak mrzuel. Ozirma drgac pvoedano. Zrak sam zrak s ehitreje ohladi kot če imaš steno k seva v ta zrak. To ej dejstvo. je ap res, da ne moreš met tega v vikendih ker prides in nimas casa kuriti. tako,d a lepo rposim. V objektih, ponaljam in povdarjam. V objektu k si noter vsak dan se rezim menajva in je normlaen. Ce pa prides na vikedn pa ne bosdva dni kuril da stene ogrejes.

4. Občutek toplote pa s emeri malo drugace. Če ima zrak v prostoru temperaturo 20 ima stena lahko temperatruo 2 stopinj enizjo, vveč ne. ker pol s ene počitumo ok v prostoru in če mamo se zrak k cirkulira na polno to povzroca se dodatno legaodje. Dejstvo je da ko si v prostoru in ce so sten emrzle vroč zrak, pol asm filing k da so stene mokre. Iin tudi na takih stenah se vlaga nabira.

Priznam ap sledeče: moderne kosntrukcije k so samo iz lesa oziroma jekla oziram skeletne gradnja (stebri) drži izolacijo izkjučno smao z izoalcijo. To pomeni, da moreš več kuriti. Toda tukaj s epo mojem mnenju pojavi vprasanje: Je možno, da izgubljas z dobro izolacijo manj toplote kot se zid ki seva in ohlaja in z tem ohladi zrak. To bi lohak odogvoril ce bi imel laboratorijske pogoje in dve sobe z temi pogoji oskrboval. Mislim, odlična sekletna izolacija lohak ima vec potencijala kot slabo izolirana stena. Ker še vedno ti uhaja tam ven. Stena ti smao vrača toploto neki časa, tkao da se pridutrzujem gospodu k je rkeu neki recei prej,

lp

Quote:



Punca, vsak potres podari hiši energijo, in vsak element v hiši ne more vedno sprejeti te energije. Mislim, zelo tezko je lajicno tole razloziti.

Imaš prav, da les potencijalno lazje prenaša potresne obremenitve, toda to samo zato ker je temu sorazmerno lažji (v statiki se mu računsko oziroma umetno zniža vrednosti trsnosti), ima manjšo spsosobnost tvorjenja disipacijskih stikov (toda njegova lastnost je bolj zilavost - kar povzroči boljšo disipacijo energije), medtem ko beton ima zelo dobro disipacijo energije ozroma betonski prerez veliko energije prevzame.

Morem pa rečt, da les beton , kateri koli materijal remo vzamemo, tudi slamo recmo, vedno, hisa propade ko potres uajme frekvenco nihanja.

Če ne ujame nihanja potlej pa se hiša lohak podre zaradi:

(sam par priemrov povem, ce me s ekdo praša bo vsak dan en clanemk napisal da bom res vse teoreticno z enačbami razlozil)

- togost; če imaš dva stebra iste višine in različnih debelin bo ta k je bolj tog več obremenitve prenesel in azto bo prej razpadel kot tisti k jo prevzame manj (parapeti, predelne stene kot parapet, sistematske odprtine)

- nesorazmernost; To pomeni, ko imamo v eni smeri objekta večji procent ali kavdraturo sten kot v drugi smeri je odpronsotni moment v eni mseri večji ot v drugi smeri, zato potres uniči stavbo hitreje v manj odproni smeri, (imam s-j jug 200m2 tlorisa sten v smeri z-v le 50m2), primeri so kaki bloki.

-nehomogena gradnja; V prvem štuki imam exsoskelet medtem ko imam v 2,3,4,5, endo skelet. Pri potresu 1 nadstropje zgine.  Imam 1,2,3,4 endo skelet in 5 eksoskelet (primer v japonski risalnica za risanje načrotv objekt velik 100/50 metrov (tuki je nesiemtrija tudi rpoblem), 6,7,8,9,10 endoskelet. Potres uniči etažo pet5 sendvič izgine cel štuk.

-nesimetrija gradnje; krog je siemtričen iz tlorisa kroglja je siemtrična v vseh smereh in idealna za potres. Kvadrat je tudi se simetričen. Priemr ki ga navedem je bil objekt na japonskem; Objekt ki ej bil kvadraten z ovalnim vogalom v katerem se je nahajal stopnišče. Potres pride in vse s eje zaclo v stopništvu premikati, to pomeni, da ko so sile šle skozi objket so poiskale najbolj sibko točko, ker se objekt oziroma materijal ni bil spsoben upirati silam v smilsu uiranja po celem preresu in konstrukciji (ce premikamo rperez v vseh smereh) po objektu je zacela zadeva nihati okrog msnega težišča . Ko masno težiščee ne sovpada z težiščem geometrije pride do cil k niso v centru in to povzroči v samem objektu neke vrste torzijo katera vliva na najšibkejše dele.

-temeljenje; pol hiše imate na skali pol hiše na mivki, kaj s ezgodi? Hiša na kamnu ima drug odziv k v mivki. Mivka pri tresenju (ne vem izraza točno lohak pogledam) se pretvori v semi tekoče stanje kot voda in cel blok lohak potone ali ap se prevrne, slike iz japonske to potrjujejo.

- togost/duktilnost; duktilen je cigumi, tog je mamin peciv kateri poči ko ga skušas prepogniti piskotino testo recmo,... . toga konstrukcija bo čutila vse sile. Ta princip se uporablja pri jedrksih reaktojuh. toda ti rekatorji so tkao zelo ogromno armirani , da vse brutalne sile padejo v elastično podorčje v materijalu. Duktilna obnašanja pa so značilna za stanvoanjska objekte katera so, narejena zato da se premikajo in da ljuje prezivijo.  Ko armirani beton izpostavimo silam beton poka in odpade, toda jeklo drzi. Jeklo s ezvija v eno smer in v drugo smer, levo desno gor dol,.. i ko s ezvija rata isto kot pri sponki k o pregibate rata vroče, energija se pretvori v preoblikovanje in to povzroci toploto. Energija s emeri na diagramu (napetosts(sigma)  v x oosi, durgo os sem pozabil. (isto kot na grafu cas in hitost, če zmnožis in seštejes ploščino dobis ven pot k o je avto opravil) tuki ej isto ploščina predstavlja vso eenrgijo disipacije katero betonn oziram betonski rperez lahko sprejme in preusmeri v segrevanje da s ezadeva ne porusi. Pogoj je da se začne hiša premikati, hisa se MORE premakniti, ce se ne imamo togo deforamcijo samo odtrga vam pol hiše in gre vse v pm. Med tem ko otres traja lahko recemo, da tisi element k ima večjo togost več nase prevzame sile potresne,.. to pomeni, da najboljsa hisa more biti cim bolj enakoemrne togosti oziram elemnti orejo biti priblizne velike togosti.

ok sem zaspan,..

bom jutri ce dobim

Hmmm ..., predlagal bi , da zaključimo debato o potresih, ker vsi več ali manj govorimo isto  

Kar pa se tiče akumulacije zidu; jaz še vedno trdim, da je precenjena. Ima vlogo samo pri občutku ugodja pa zelo malo ali nič pri dejanskem ogrevanju objekta.
Sonček, kot si že sam ugotovil, je stena vedno hladnejša od zraka (termodinamika pač deluje). Zdaj pa ti meni razloži, kako bo taka (rahlo podhlajena) stena lahko ogrevala zrak ta čas, ko se recimo ne kuri? Lahko upočasni pretirano ohlajanje zraka, ogrevati ga pa ne more. To je to kar poskušam dopovedati, nič drugega. Seveda je pri počasnem ohlajanju zraka bistvena izolacija. Ki pa je na DRUGI stani zidu. Plus oba z igorjem rada pozabita, da je treba steno SEGRETI, da sploh lahko deluje kot akumulator. Jaz ne zanikam vrednosti zidu kot akumulatorja, le precenjena se mi zdi.
Po drugi strani pa imaš tudi pri lesenih ali skeletnih hišah na notranji strani določen "zid", le da je tanjši in zato manj akumulativen. To pomeni z drugimi besedami, da se hitreje segre in hitreje nudi ugodne pogoje bivanja. Ohlajanje tako ogretega zraka pa učinkovito prepreči DEBELEJŠA plast izolacije, ki je tokrat vmes med notranjim in zunanjim "zidom" (ali bolje rečeno ploščami, pa naj bodo iz lesa ali pa gipsa).
Za zaključek pa še vprašanje;  če sem prav razumel, sonček in igor pravita, da so se vsi, ki se grejo skeletno gradnjo (ni jih malo in število narašča - hitra in relativno poceni gradnja) v bistvu zajebali in bodo imeli ali slabše pogoje bivanja ali pa visoke stroške ogrevanja. Drži? Jaz pravim, da se motita  

No je kdo tuki, damo se kako debato vržt na dlan,. jebemti,...

hjej,..

Stena ne more greti, ekr ni peč . Lohka pa seva toploto,.... . Sice rpa je zrak pri steni cisto drugacen kot 5 cm od stene ozirma ce piha veter ceznjo pol se zadeva srpemeni.

prevodnost
transmisivnost
itd,....

i love sunshine,......  

He,he,he,he,.. mi je rekla ena punca da sme halden k  ..... se sploh ne cudim, sam upam da jutri en bo dez,..


Ej,.. folkec

Veste kaj o stekelnjaku. Stekelnjak enormno prispeva k toplotni balanci hiške, ce je pritrjen na hišo. em,...

kako ideja kdo,.

lp

radovedni soncek wrote on 24.07.2009 at 17:35:37:


Ti si gradbenik, a ne? Torej bi moral vedeti, da je skeletnih gradenj več. Ti opisuješ klasiko (od izuma železnih gred naprej), jaz pa opisujem klasiko v leseni gradnji. To pomeni, da imaš glavne nosilne stebre in vmes moralčke (na 1,5 - 2 metra). Ko je skelet postavljen, ze vidiš kakšna bo hiša, Naslednja faza  te gradnje je plošča na eno stran, izolacija in spet plošča (v grobem, lahko se igraš še s parnimi zaporami in podobnim sranjem, ampak ...).
Lesenih skeletnih hiš ne moreš graditi v višino (vsaj ne v nedogled, vsekakor ne stolpnice), čeprav majstri nekaj delajo tudi v to smer ....

Akumulacija .... Jaz je ne zanikam, govorim le, da ji pripisuješ prevelik vpliv. Sten ne boš nikoli toliko pregrel, da bi te ponoči  (pri globokem minusu) grele. To je iluzija. Greje te lahko samo peč in avtomatika. Grobo rečeno ampak vseeno; zid in njegova akumulacija v vsej mineštri pomenita samo izgubo in nič drugega. Z drugimi besedami, tebe zanima topel zrak. Najlažje, najhitreje innajceneje je vzdrževati tpel zrak. Če hočeš imeti v sobi akumulacijo, naredi kamin/krušno peč  .

Kreten 40 ima prav skeletna gradnja je trenutno najboljša in OSB plošče in šibamo-stopnice niso noben problem niti nadstropna gradnja.Vsa tehnologija je že osvojena.Sedaj že obstaja kombinirana gradnja z Fe elementi . Miara tudi šotor gre ,samo,da sta sreča in zadovoljstvo v njemu doma.