Quote:Na konkretnem nivoju je lahko simptom te večvrednosti nezainteresiranost za mulca, briga te zanj, (sostanovalec v najboljšem primeru, vsaj v pripovedovanju do zdaj nisi pokazal kakšne skrbi), dokler te kaj pri njem ne zmoti, recimo ko se kaj ne sklada s tvojimi predstavami. Takrat pa je potrebna korektura v smeri nemotečosti. To niso izkušnje, to ni zrelost, niti ni modrost.
Sploh zelo pogosto uporabljaš pojme večvrednost in manjvrednost. Še v tem opisu je nekdo manjvreden zato, ker je "bajsi". Drugi, ki pa pašejo v neke tvoje sheme pa so "kvalitetni".
V sanjah, ki si jih nazadnje opisal, nisi otrok, deluješ s pozicije moči in celo neke vednosti, tvoje delovanje pa je videt nekje vmes med nasiljem in terapijo. Podobno kot kje drugje.
Nekaj je sigurno na tem, kar si napisal. Mislim, da pri meni izhaja iz neke kolektivne motivacije. Pogosto sanjam silno motivirane fašiste, ki hočejo prevzeti oblast ali pa samo koljejo in je treba pred njimi bežati. Verjetno je večina ljudi na kolektivnem nivoju, nekje v nezavednem ali pa tudi zavednem, motivirana, da je treba narediti red, imeti stvari pod kontrolo. Domnevam, da to izhaja iz strahu pred dejstvom, da se vedno vse spreminja, da smo samo minljivi in nenehno ogoroženi od okolja. Ljudje smo vspostavili pravila igre, moralo, etiko, standarde, da lahko živimo drug ob drugem. Verjetno obstaja kup različnih načinov socializacije. No, trenutno v razvitem svetu poteka globalizacija. Skratka, mislim, da najin konflikt izhaja nekje iz tega, kar sem napisal. Ti si verjetno od mene individualno močnejši, zato je zate socializacija nekaj, kar te kvečejmu ovira, če ne celo ogroža in jo zavračaš.
Najstniki imajo silno potrebo po individualizaciji, ki se kaže v potrebi po identifikaciji, ki jo groteskno zlorablja marketing. Individualizacija je seveda naraven proces, ki ga je treba razumeti. So pa to otroci, ki morajo dozoreti in odrasti. Med njihovo naivno otroško artikulacijo potreb in odraslim, ki jih mora obrusiti, neizbežno pride do konfliktov. Kakšna je narava teh konfliktov pa je seveda odvisno od zrelosti odraslega. Odgovornost za kvaliteto konfliktov je na odraslemu in ne na otroku. Odrasli je tisti, ki mora postavljati meje in na podlagi svojih izkušenj in znanj pomagati otroku, da postane zrela individualna in socializirana oseba.
Resno mislim, da sem dovolj zrela osebnost, da ne gojim občutkov večvrednosti do otroka. To bi pa res bil podn.
Pojem inferiornosti, ali po tvoje manjvrednosti, uporabljam v smislu, da ima človek slab občutek v primeru, da nečesa ne zmore tako kot misli, da zmorejo drugi in se zaradi tega čuti inferiornega ali manjvrednega. Ne vem, kaj je narobe s pojmi večvrednosti in manjvrednosti. A je to nekaj proti čemur imaš predsodek? Če je nekdo npr. vodovodar, je v okoliščini, ko je treba popraviti vodovod pač superiornejši in več vreden od drugih, ki vodovoda ne znajo zrihtati. Razlika je med posploševanjem in pisanjem o konkretni situaciji. Sanje govorijo o trenutni psihološki realnosti in zelo pogosti slabi občutki pri ljudeh so iz razloga, ker nečesa (še) ne zmorejo, kar se v sanjah zelo pogosto kaže. To je čisto vsakdanja notranja dinamika. Ne vem, zakaj je treba iz vsakdanje stvari delati tabu.