kulske sanje
men se ne zdijo butaste al pa otročje. kvečjemu so zreducirane na nekej primarnega, kar smo zaeli dojemat že kot otroci. razliko med heroji in bed guyi. in sploh ni poanta v avanturah, ki se jih heroji grejo, čeprov so nekako zmer tiste ki pritegnejo največ pozornosti. če pomisliš, so heroji vanje največkrat potegnjeni in dostkrat ne preveč voljni. vanje se podajo, ker se morajo, ker se 'jim zgodijo' in ker je v njihovi naravi, da morajo nekej naredit, ker ne morejo, da ne bi. bed guyi grejo ponavad za materialnim gainom, heroje drži gor zgolj neka morala. nikol niso plačani za to, kar naredijo, z drugim kot globokim notranjim zadovoljstvom, mirom, zavedanjem, da so naredili to kar je blo treba, to kar je blo prav. to kar so čutli, da je za naredit. bad guyi delajo stvari za slavo, za denar, da ego. heroji ne delajo nikol za slavo in slava, ki pride po dejanju je sekundarna. dejanje samo, ki so ga naredli, je blo samo sebi namen. heroji delajo tud za druge ja, sam ne za hvala lepa drugih, ampak za lastni notranji mir, za lasten dober občutek in lastno notranjo integriteto. ker je njena ohranitev pomembnejša od vseh zunanjih nagrad. ker vse ostalo sicer pride, ampak pride zaradi nje.

heroj po moje ne bi razmišljal o tem, kolk je uspešen v primerjavi z drugimi in kolk uspešnega partnerja ima nekdanja ljubezen. razmišljal bi, kolk uspešen je v lastnih očeh in če je res naredil vse, kar najboljše zmore, da bi bil najboljši kot je lahko in kot sam verjame, da bi moral bit. heroji premagujejo sebe. in heroji smo dokler nas ego ne ujame, spremeni v bad guya in nam začne šepetat, da moramo delat stvari zase, da bomo visoko v drugih očeh, namesto delat stvari kot take, da bomo visoko v lastnih.

sam heroji imajo tud nianse. akcijski heroji, si mislim, počnejo stvari zarad užitka, zarad tega, ker so v nečem tolk dobri in ker uživajo v izzivu, ker je užitek si včasih dokazat, kolk zelo dober si v nečem, kar obvadaš. sam tud ta občutek je vezan na sebe, ne na druge. rečt si: i'm the queen/king of the universe in to zares vedet, je vedno boljše, kot če ti to kdo drug reče. ker drugi nikol ne more vedet, kolk 100% si v nekem trenutku v neki stvari in kakšen užitek in kolikšna nagrada je lahko tako zavedanje. kolk si takrat priznaš lastno vrednost.
res dobre sanje, globoke imho. po moje sem mal usekala mim, sam tole se mi je zdelo povedat..

murileon wrote on 20.07.2010 at 10:18:24:


Zanimivo, da si  se v liku heroičnega moškega izzval težave, ki jih kot tak lik nisi uspel razrešit na moški (grob, brutalen) način in da  si se iz njih izvlekel le na ženski (zvit, magičen) način. Heroičnost tega ženskega načina v obliki junakinje angeline je po moje le poza, s katero si prikril (kompenziral) manjko heroičnosti (morda manjko moralne opore te heročinosti, o kateri govori devi)) moškega lika. Tale angelina je itak hollywoodsko konstriran tip junakinje, ki navdušuje množice infantilnih pobčkov, ki odraščajo ob računalnikih igricah (tomb reider). Po boštjanu m. zupančiču angelina  tej prevladojuči  množici prededipalnih uteleša tip heroja, ki je v bistvu amoralen, kar je še najbolje videno v hwudski priredbi mita o beowulfu, kjer igra mistično mater-zaščitnico-maščevalko v bistvu prizadetega sina-pošasti, ki je ostal na  infantilni stopnji razvoja zaradi odsotnega očeta (je namreč nezakonski sin-pankart  angeline in kralja) in je zato uničevalnec brez morale, iz užitka, dokler na naleti na pravega heroja (beowulfa), ki pa tudi podleže (maščevalnim)  čarom angeline...

Skratka, oglej si tale film http://www.imdb.com/title/tt0442933/ in preberi si zupančičevo knjigo prva od suhih krav o kateri sem marsikaj pisal že na tem forumu,  da ti bo morda bolj jasno v kakšni luči  jest vidim  tvoje sanje.

"Ljudje ne razmišljamo, ko smo srečni in zadovoljni."

No, to preprosto ni res.

Robi wrote on 21.07.2010 at 20:04:12:


Ne, ker se mi zdi preveč samoumevno. Sreča je zelo subjektiven pojem.

Devi wrote on 22.07.2010 at 16:12:10:

men se zdi pa kr res
kaj boš razmišlju (ves čas)?
razmišljat rabš samo kadar rabš razrešt problem(e)
al pa če si si že vnaprej nakopu probleme, pa morš mislt tisto kar drugi od tebe hočjo ...
u afektih glih tko 'razmišljaš' - skoz se pogovarjaš sam s sabo in z unimi katerim jeb.. kar jim pač že jeb..
like
pida ti matlna, ti boš men(e) jeb...

tko da, jest ostajam kjer sm bil že prej
čim manj misli
čim več miru

kadar so misli - ni miru
in ko ni miru, ni svobode ... in ko ni svobode je zapor ... čeprow si ga sam izbral ...

zapor je zapor in misli so njega osnova ...

Devi wrote on 22.07.2010 at 16:12:10:


Zelo se strinjam z napisanim.

Danes sem imel ene sanje, ki mislim, da kažejo na nek razvoj od zadnjih tu zapisanih.
Z neko žensko, ki mi je atraktivna in simpatična, sem udeleženec nekih iger, kot iger brez meja npr, s tem, da gre bolj za res in nagrada za zmagovalca je bogata. Hkrati udeleženci pripadamo neki eliti. Malo me vse skupaj spominja na kak reality show, ampak ni nobene publike. Publika so mogoče soudeleženci. Na teh igrah nama s sanjsko partnerko kaže zelo dobro in sva zelo uspešna. Zelo sem zadovoljen.

Te sanje se mi zdijo nadaljevanje sanj s heroji, le da je zdaj tančica že malo bolj odkrita in situacija je bolj transparentna. Iz teh sanj zvem, da gre za potrebo po nekem elitizmu, za status v krogu te elite, da gre tudi za igro, ki pa odloča o kvaliteti življenja in mogoče o samem obstoju in smislu življenja. Da si pripadnik neke elite, potrebuješ veliko resursov in veliko energije. V sanjah ne vidim točno, kak smisel ima vse to? Je mogoče to res samo igra, ukinitev katere ne bi imelo nobenih resnih posledic? Zanimivo je, da mi je za občutek zadovoljstva potrebna ustrezna partnerka, ki je del elite. V sanjah grožnja več niso tehnološko opremljeni norci, ampak neuspeh. na nek način gre še vedno za brutalno igro. V prejšnjih sanjah je bila možna posledica brutalno uničenje, zdaj pa eksistencialna katastrofa in izobčenje iz elite.