El Pesnik wrote on 20.03.2009 at 10:27:41: Quote:Človeške zavesti se sestoji iz misli. Misel ustvarja zavest.
Igor, dajmo razdelat tole kar je citirano, ker tole je tvoj citat pobran iz drugega topica. Isto stvar sem prebral pri Krišnamurtiju, in lahko rečem samo to, da se s temi trditvami nikakor ne strinjam.
Človeški um sestoji iz misli. Zavest/zavedanje pa je recimo neka 'sila', ki stoji v ozadju in se 'zaveda' delovanja uma. Torej je zavest veliko več od uma, to že ves čas trdim, se pojavi prva, je bistvo človeka, in se šele kasneje razvije um in razmišljanje z nabiranjem konceptov.
Mi lahko že sedaj v tem trenutku naredimo eno zadevo: in sicer se lepo usedemo na stol, zapremo oči in nič ne mislimo. In s tem ko nič ne mislimo, se znova zavemo primarne sile v ozadju Zavesti, na katero smo prej pozabili, ker so nas misli okupirale s tem in onim. Torej jaz vedno ciljam na to, nič drugega.
Aja, še to: jaz se lahko svoje zavesti zavedam vsak trenutek, ne samo takrat pri bolezni, ko je celoten um padel in se je pokazalo nekaj drugega.
Lp, Poet
Pri tistem citatu se izrecno govori o človeški zavesti.
Misel se ustvarja z umom, sedaj po o duhu
Duh: beseda ga ne more izraziti, naš um ga ne more doumeti. Duša je duša. Da razumemo njega, moramo razumeti boga, zakaj duh je iskra svetega plamena. Duh je tisto nekaj v nas, kar je vzrok naše evolucije. Bil je prvi v bivanju, a vendar bo zadnji, ki se pojavi v polni zavesti. Ko dospe človek do polne zavesti duha, bo toliko višji kakor sedanji človek, da naš sedanji razum takega bitja sploh ne more doumeti. Taki hipi se utegnejo dogoditi v kaki uri bolezni, ko odreče vsakršna človeška pomoč in ko se človeške besede vidijo kot roganje, v trenutku, ko je videti vse izgubljeno in čutimo potrebo direktne besede od bitja, ki je višje od nas. Ko pridejo taki trenutki, nam podelijo mir, ki nas pozneje nikdar več popolnoma ne zapusti in potem smo za vedno spremenjena bitja. V slučaju razsvetlenja ali svitanja spiritualne zavesti čutimo navzočnost duha. V takih trenutkih se začnemo zavedati našega razmerja do središča življenja in zveze z njim.
Lp,Igor