M.L.
|
Boštyxz wrote on 20.09.2008 at 14:20:47:M.L. wrote on 19.09.2008 at 20:23:02:satis wrote on 16.09.2008 at 22:39:14:Moderen človek živi v umetni civilizaciji. Takšna umetna civilizacija ustvarja umetne ljudi, ki se na zunaj smehljajo, a znotraj so prazni. Moderen meščan je danes neprestano zatrpan z množico informacij, oglasov in takoimenovane zabave, toda množica teh pomagal je slaba tolažba za nemiren um. Večina ljudi v revnih deželah je kljub očitnemu siromaštvu bolj zadovoljna od tistih, ki imajo preveč. Bolj so mirni in uravnoteženi od tistih, ki živijo hitro in daleč od enostavnih zadovoljstev, ki jih prinašata stabilna družina in skupnost. Moderno življenje predstavlja absurdno klečanje pred čutnim uživanjem. Ljudje se brezglavo posvečajo iskanju bogastva, luksuza, moči in spolnosti, ki nikdar nikomur še niso prinesli pravega zadovoljstva. Poželenje, jeza in pohlep se predstavljajo kot zaželjeni, celo nujno potrebni moderni ženski in moškemu, prisoten pa je tudi pritisk potrebe za življenjem v skladu z bedastimi idejami, ki jih vsiljujeta industrija reklame in zabave. V BG piše, da so poželenje, jeza in pohlep troje vrat, ki vodijo v pekel. Moderni ljudje ne verujejo v pekel, temveč ga zavzeto ustvarjajo na sami Zemlji. Navade so jim nezdrave, ne morejo verjeti niti lastnim partnerjem, otrokom ali staršem, življenjske vrednosti so popačene. Ponosni so na visoko izobrazbo in hitre avtomobile, ampak umsko so tako nemirni, da se ponoči uspavajo s tabletami. Napredek, na katerega so tako ponosni, je samo prevara. Psihoza, nervoza, nasilje nad otroci, homoseksualnost, ločitve in grožnja z jedrsko vojno so del vsakdana. Klanje milijonov živali se smatra za tako normalno, da se nadaljuje iz leta v leto brez ugovora. Vlade dopuščajo, celo podpirajo ločitve, kontracepcijo, splave. Moderna družba je že tako moralno in duhovno degradirana, da se to lahko opiše samo z eno besedo- norost. Takole lucidno je opisal moderno civilizacijo Bhakti Vikaša swami. Satya, dobro in resnično si tole povedala, ravno zaradi teh slabih lastnosti se je človeštvo samoobsodilo na propad, ki se bo tudi zagotovo zgodil in je že blizu. Pa lep pozdrav. Hmm, ja, oba2 sta dobro povedala  . Le zdi se mi, da si, brat M.L., malo grobo obsodil propadanje današnje družbe, ker menda ne bo popolnega propada, ampak samo delni ( 2/3 - ski ), ker ga ne sme biti , zaradi Nove Dobe , v katero prihaja naš Gospod, kot nam je obljubil  . Kaj meniš, a se motim, ali ne ? (Uh, zdaj se mi že zdi, da se že nekako hvalim z Gospodovimi besedami , katere tako rad uporabljam .  ) Se oproščam  . Lep + sproščen dan vam želim, še naprej , ... by Boštyxz + #  # Dragi brat Bošty, nikar se ne boj, da bo vso človeštvo pogubljeno. Saj veš kako govori in reče Bog; vse dokler bo ostal še samo eden mojih tam, kjer vlada slepo človeštvo, se še ne bo nič zgodilo, ko pa oddide in zapusti pokvarjeno človeštvo še eden zadnji mojih, potem je pa sodba blizu in ponavadi neumno ljudstvo samo prežene tiste, ki opozarjajo zakaj in zaradi česa se bo zgodila nesreča. Dragi Bošty, če bomo očistili svoje srce in sprejeli Njegovo voljo za svojo, se nam ni treba bati nobenih katastrof, ognja ali potopov. Kdor se bo tako prizadeval, bo obvarovan vsakega gorja in že kmalu prejel prihod Gospoda v svoje srce. Edino to je resnični drugi prihod Gospoda in nobenega drugega čudežnega prihoda Boga ne bo. Zato nikar ne čakajmo na čudeže, ampak začnimo z delom in očistimo svetno nesnago iz najsvetejšega v našem srcu in odprimo na široko vrata, kajti prišel bo Najsvetejši in se naselil v našem čistem in ljubezni polnem srcu. Ko pa je enkrat naš tempelj sposoben sprejeti Gospoda Boga, Ga tudi že imamo v sebi in Ga gledamo in se pogovarjamo z Njim. Kaj bi še potem, ko Ga že enkrat vidimo in imamo, hoteli in rabili Njegove prerokovane prihode, ampak ta prerokovani prihod je prihod v naše polno ljubezni in očiščeno srce. Kdor se bo pa tudi kljub svojem spoznanju oziral nazaj po posvetnem življenju bo pogubljen skupaj z svetom. Kot navaja duhovni pomen prilike iz stare zaveze o Lotovi ženi, ki se je pri odhajanju iz Sodome in Gomore ozirala nazaj in zaradi tega okamenela v kamniti steber. Skromnost, potrpežljivost in ponižnost so Božje lastnosti, zakaj bi se potem bali govoriti Božje besede, če jih pa enkrat sprejmemo za svoje, potem so to naše besede toliko kot Božje. Da pa izvirajo iz Svetega duha, ki prebiva v nas in Bogu hkrati, pa tako ali tako vsak prebujen duh v duši človeka z lahkoto prepozna. Nihče kdor ne pozna Božje besede v duhu, se ne bo hvalil z njo, kdor pa pozna duhovni pomen Božje besede, se pa zahvaljuje Bogu za milost, da je lahko deležen te modrosti, ki biva v Božji besedi in je hkrati tudi njemu dana in ko oznanja Božjo besedo jo ima toliko za svojo kot Božjo. In pri tem ne more biti nekega osebnega hvaljenja in jemanja avtorizacije Bogu. No pa lep pozdrav.
|