satis wrote on 02.01.2009 at 17:51:56:Isavasyam idam sarvam. Vse pripada Bogu, nič ne pripada nam. To je Bhagavata komunizem. Ko komunisti rečejo, vse pripada državi, mi rečemo, vse pripada Bogu. Tako oseba lahko koristi božjo lastnino kolikor rabi in nič več od tega. V nasprotnem postane lopov. Quote:
Šri Išopanišad:
Gospod nadzira in poseduje vse, kar je živo in neživo v univerzumu. Zato bi morali sprejeti samo tiste nujno potrebne stvari, ki so nam dodeljene in ne bi smeli sprejeti drugih stvari, dobro vedoč, komu pripadajo.
Iz tega stiha lahko razumemo, da Bog oskrbuje z življenjskimi potrebščinami vsa živa bitja na zemlji. Če vzamem več od svojega dela, kršim božji zakon in s tem jemljem del drugega živega bitja. Ker je to božansko načelo pravi predhodnik marksističnega načela vsakemu po potrebah, Prabhupada to poimenuje kot duhovni komunizem.
Quote:
Šrimad Bhagavatam, 7 del:
Človek mora skrbeti o živalih, kot so jeleni, kamele, osli, opice, miši, kače, ptice in muhe kot o svojih sinovih. Kako je dejansko majhna razlika med otroci in temi nedolžnimi živalmi.
To je torej Bhagavata komunizem, ne samo kot " Moj brat in sestra ne smeta biti lačna, a živali je treba ubiti." Komunizem zavesti Krišne je, ko oseba razmišlja celo za mravljo, za psa, celo za kačo. To je primer dosti bolj radikalnega komunizma, kot smo ga kdajkoli lahko videli v tem svetu. Dejansko je vse, kar se nahaja na zemlji, v zraku in vodah Božje kraljestvo, a vsa živa bitja so božji sinovi. Komunisti razmišljajo o svoji državi in dobrobiti ljudi, duhovni komunizem pa pomeni razmišljati o dobrobiti vseh živih bitjih, kjerkoli se nahajajo, bodisi na zemlji, nebu ali vodah. To je poduhovljenje komunistične ideje in družba, ki bi ravnala v skladu s tem, bi lahko ustvarila raj že na tem svetu.
Če to gledaš v enosti v bogu je to logika enosti in temelji na spoznanju. Logika enosti ne pozna egoizma in priznava samosvoj talent posameznika.
Odsotnost boga v sebi, delitev na sebe in božje je logika niča. To je logika širitve od niča (jedra) navzven v nepredstavljivo daljavo-neskončnost.
Prva, logika enosti je tudi čudovita skrivnost slovenskega jezika, ki uporablja dvojno zanikanje, vsi pa vemo da dvojni minus daje plus.
Npr.:
Vprašaj slovenskega in angleškega klošarja; kaj ima?
Slovenski ti bo odgovoril: "Nimam nič." angleški ti pa v enakem obupu odgovori:"I have nothing (imam nič)."
Ko nimaš nič – imaš še vedno sebe? Če nisi nič – si, a ne veš kdo?
Anglež ti nikdar ne odgovori:"I don´t have nothing."
Je ta ‘finta’, ki človeku dopušča osebno dostojanstvo, dvojinska logika razmišljanja, tako iskana ‘tretja pot’, katero išče vse človeštvo?
Lp,Igor