http://www.zurnal.org/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=38614Panika na Wall Streetu vse večjaAmeriška zvezna banka Federal Reserve je na nedeljski seji znižala diskontno obrestno mero. Dolar nadaljuje prosti padec, nafta pa podira rekord za rekordom.
Kako resen je položaj, priča že podatek, da so se člani Federal Reserve (Fed) po sili razmer zbrali ob koncu tedna, v nedeljo. Prvič po tako imenovani veliki depresiji leta 1929 so investicijskim bankam na Wall Streetu zagotovili kratkoročna posojila denarja, poleg tega so še znižali diskontno obrestno mero (gre za obrestno mero, po kateri Fed posoja denar bankam), in sicer s 3,5 na 3,25 odstotka.
Panika se širi po svetu
Zaradi negotovosti ameriških finančnih trgov je Nikkei, indeks borze v Tokiu, padel pod 12 tisoč točk. To je najmanj po avgustu 2005.
Zvonjenje po toči?
Ameriška zvezna banka je s svojim zadnjim ukrepom želela družbam na Wall Streetu zagotoviti dodatna finančna sredstva in obenem poslati signal, da vse vajeti drži trdno v rokah. Galopirajoča hipotekarna kriza, povezana s posojili, izdanimi nesolventnim posojilojemalcem, skupaj z visokimi cenami nafte v ameriškem finančnem središču v New Yorku povzroča veliko negotovosti, če že ne panike. "Finančni svet je v primežu strahu; boji se, koliko neodkritih skeletov skriva posojilni trg," negotovost komentira David Cohen iz singapurske finančne družbe Action Economics.
Znižana diskontna obrestna mera je ameriški banki JPMorgan Chase omogočila prevzem pete največje banke na Wall Streetu Bear Stearns. Slednja je postala zelo obremenjena s slabimi posojili, zapadla je v nelikvidnost, ki bi se skoraj zagotovo končala s stečajem. Pred propadom jo bo rešila prej omenjena banka JPMorgan Chase, ki bo za delnico prevzete banke plačala smešno nizko ceno, samo dva dolarja.
Roubini za FAZ: ZDA morajo nekatere banke podržaviti
Številne banke bodo preprosto propadle, če se jih ne podržavi oziroma če vlada njihovih slabih kreditov zdaj ne odkupi, in sicer po cenah, ki so precej nad trenutnimi tržnimi. To bi državo stalo ogromno, je v intervjuju za današnjo izdajo časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) dejal profesor ekonomije na newyorški univerzi Nouriel Roubini. Po njegovih besedah predstavlja vrednost bank, ki so v težavah, če gre verjeti izračunom, sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
V Istanbulu rojeni Roubini, ki je tudi predsednik popularne spletne strani Roubini Global Economics, svari, da se bo kriza še precej poglobila, saj naj bi do težav prihajalo vzporedno na več področjih, tako pri potrošniških kreditih kot na trgu avtomobilskih kreditov, padce pa beležijo tudi kapitalski trgi. Ob tem je ocenil, da so nekatere banke v ZDA trenutno v velikih težavah, med drugim tudi investicijska banka Bear Stearns.
Borze krepko v rdečem
V popoldanskem trgovanju je indeks Dow Jones Industrial do 18.30 padel za 157 točk ali za 1,3 odstotka. Delnica Bear Stearns je danes padla za 87 odstotkov, delnica banke Lehman Brothers, ki naj bi se kmalu znašla v podobnih škripcih kot Bear Stearns, pa za 46 odstotkov. Nič bolje ne kaže niti na evropskih borzah. Nemški DAX, francoski CAC 40 in FTSE 100 so vsi padli za več kot 3,5 odstotkov. V Evropi je med izgubarji "blestela" delnica konglomerata Siemensa, ki je padla za kar 17 odstotkov, potem ko so v podjetju priznali, da bo letošnji dobiček manjši od pričakovanega. Tako kot na ameriški borzi je tudi na tej strani Atlantika prišlo do razprodaje delnic tistih bank, ki so visoko izpostavljene rizičnim naložbam. Švicarska banka UBS je tako padla za 14, Barclays za 9,4 in Royal Bank of Scotland za 8,7 odstotkov.
Neustavljiva nafta
Najnovejše dogajanje je v višave spet pognalo ceno nafte. Sod teksaške lahke nafte z dobavo v aprilu stane že 111,42 dolarja. Nadaljevalo se je tudi upadanje vrednosti dolarja, saj je evro dosegel že 1,59 dolarja. V popoldanskem trgovanju si je dolar vendarle malce opomogel, saj je treba za evro odšteti okoli 1,57 dolarja.
1euro_20071
Močan evro postaja cokla evropskega izvoza. © iStockphoto
Oblaki stagflacije nad Evropo
Prvi mož Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn meni, da bi morale evropske vlade posvetiti precej pozornosti krizi na finančnih trgih. Sicer lahko po njegovih besedah zapade v stagflacijo, to je stanje nizke gopodarske rasti in višanja cen. Stagflacija bi bila nadvse neugodna za evropsko centralno banko, saj bi se znašla med kladivom in nakovalom; zvišanje obrestne mere bi sicer omejilo inflacijo, a zatrlo tudi gospodarsko rast, medtem ko bi znižanje obrestne mere spodbudilo gospodarsko konjunkturo, a tudi inflacijo. Zato je Strauss-Kahn evropske države pozval k takšnim strukturnim reformam, ki ne bi spodbujale inflacije.
Home
Pages: 
