Alojz in Sandib wrote on 06.03.2012 at 13:27:06:ML
Če bi kaj rad,bi rad tvojo razlago STVARNIKA!! To bi mi bilo res v veselje.
Naredi mi to veselje in me poduči o njemu.
Nočem te učiti, samo povem svoje mnenje:
Ja, Bog je vse, vse ustvarjeno in ne ustvarjeno, materialno je ustvarjeno iz Boga in duhovno je ne ustvarjeno v Bogu. Vse kar je materialno ustvarjeno iz Boga je nepopolno ima svoj čas, vse kar je duhovno ne ustvarjeno v Bogu, je popolno in je večno. Materialno stvarstvo je sojeno in posledica neupoštevanja ter kršenja večno nespremenljivega reda. Duhovno stvarstvo je svoboda, ki upošteva in spoštuje večno nespremenljivi Božji red. Materialno stvarstvo, ki je nastalo iz duhovnega, se je zaradi kršenja večnega reda in pravil samo obsodilo in bo po večno nespremenljivem Božjem redu nekoč zopet pripeljano nazaj v svobodo in večno ne ustvarjeno duhovnost.
Ljudje in vso nam vidno stvarstvo nismo Bog, ampak materialno ustvarjeno iz Boga zapadlo v sodbo. To duhovno življenje, ki je zapadlo v materialno obsojeno, je bilo na silo iztrgano iz Boga in je podleglo smrti in propadu, da pa Življenje, ki je večno ne ustvarjeno v Bogu, ne bi propadlo ali umrlo, in tudi ne more, je po vsemogočni Božji modrosti zopet predviden večno nespremenljivi Božji red, po katerem se bo materialno ujeto in sojeno zopet potrpežljivo pripeljalo nazaj v svobodo, torej v večno življenje ali duhovno ne ustvarjeno, ki bo spoštovalo red in pravila večno nespremenljivega Božjega zakona.
Ravno zaradi Božje ljubezni, modrosti, volje, reda, resnosti, potrpežljivosti in usmiljenosti se ne more niti najmanjši delček Življenja pogubiti, propasti ali za večno izgubiti v smrti. Če bi bila možna takšna poguba v smrt, potem bi smrt zagospodovala nad Življenjem in bi Življenja že zdavnaj ne bilo več. Povsod v vesolju bi bila smrt in vse bi mirovalo ujeto in vklenjeno z neopisljivo smrtnostjo.
Zaradi vsemogočne modrosti, ki je v Božji ljubezni pa to ni mogoče. Božja modrost je postavila ali uredila univerzalen zakon za ohranjanje Življenja in večnosti. Nemogoče je prekršiti zakon Življenja, ne da bi se kršitelj vrnil nazaj v Življenje. Božja modrost je postavila zakon in ker so zakoni zato, da se lahko prekršijo je Božja modrost tudi poskrbela za kršitelje, kako jih pripeljati nazaj na pot spoštovanja večno nespremenljivega zakona.
In zopet smo pri človeku in njegovi ljubezni. Če, bo deloval z ne egoistično ljubeznijo, se pravi z pravo ljubeznijo, mu bo delo obrodilo sadove življenja in zadovoljstva, če pa bo deloval z egoistično ali ne pravo ljubeznijo, mu bo ves trud zaman, saj si bo pridobil le trpljenje, pogubo in smrt. Ker pa je človek zadnji člen v prehodu materialnega v duhovno, je zelo pomembno, da se ne ponavlja in pogublja venomer, ampak čim prej preide v duhovno svobodo.
Da pa ima materialno, ki je v prostoru svoj čas in nedvomno bo nekoč tudi konec tega časa, je pa pomembno, da se bo materialno osvobodilo v svobodno duhovno v izteku tega časa. Zato pa je potrebno čimprejšnje prehajanje v duhovno in ne nenehno vračanje v materialno.
Sicer pa je Božja previdnost v modrosti, namenila temu prostoru tolikšen čas, kolikšen bo potreben za osvoboditev vseh ujetih sojenih duhov iz materialnega.
Pa lep pozdrav.
Home
Pages: 
(Read 1107183 times)
