|
satis
|
Quote:satis wrote on 23.12.2008 at 09:42:17:Ajgor, jaz sem v glavnem solo igralec. Sem dostkrat nasankala, ker sem prenaivno verjela ljudem, pa to ne nujno duhovnežem. In dejansko mene raznorazne organizacije ne zanimajo, vidim veliko gnilega v Gokul organizaciji, kar so dokazali že po odhodu svojega guruja Bhaktisiddante Sarasvatija in v ISCKONU, kjer se je nateplo tudi kup goljufov in bedakov, tule tudi Cerkev ni izzvzeta. Imam pa notranji senzor, ki mi zadnje čase točno pokaže kdo je res vreden naklonjenosti. V ISCKONU sem srečala par gurujev, kot sta bila pokojni Šridhara swami ali Tirtha swami, ali v sedanjem času Indradyumna swami, za katere čutim, da so ljudje najvišjega ranga, ki jim je vredno prisluhniti. Drugače pa letim daleč stran od raznoraznih kvazi gurujev, ki se mečejo le za slavo in denar ter so subtilni prevaranti. Jaz nimam guruja, niti en dan nisem živela v templju in se večinoma družim z ljudmi, ki jih ne briga za duhovnost. Me je pa očarala filozofija zavesti Krišne, predstavljena preko knjig Prabhupade, božansko dobra hrana, glasba, ples, vse to se mi zdi čisti nektar. In to lahko izvajaš sam, doma, kjerkoli, zunanje manifestacije so manj pomembne od notranjih občutkov, ugotoviš pač, kaj te osrečuje, kaj te potegne ven iz krize in zakaj bi se temu odpovedal? Hvala bogu, da si najdeš nekaj, kar ti polepša življenje in to vera ti polepša, meni zavest Krišne predstavlja nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju, predvsem pa prinaša notranji mir in zadovoljstvo.
Kot sem rekel, Satis. Preveč idealiziraš. Z znanjem in izkušnjami si postala manj naivna in izbirčnejša. Kdor se ne uskladi s tvojim miselnim konceptom, se mu pač ne posvečaš ter se mu na nekakšen kulturen način ogneš. Z leti tako prihaja do iskanja po nekaj več, pogovorih o duši, bogu itn. Pa je to tisto pravo? Ni, je prazno filozofiranje. Realnost je drugačna. Vse skupaj je skrito zgolj v iskanju osebne sreče in zadovoljstva. Prehajanje iz sreče v ne-srečo ter zadovoljstva v ne-zadovoljstvo. Vse te knjige v katerih ti vidiš ideal je napisal človek s svojim miselnim vzorcem, kateri pa je pogojen. Verjetno v nobeni knjigi ni napisano, kaj je njegova glavna okupacija. Govorijo o zadovoljstvu nekega boga, višjega bitja. Neiskreno. Glavna okupacija vsakega človeka je sam s seboj. Vse kar storiš je v prvi vrsti samo zaradi sebe. To je resnica in ko to sprevidiš se lahko neobremenjeno pogovarjaš o sreči, zadovoljstvu, smislu. Tako kot usmiljenje ni sočutje, tudi sreča ni veselje. Veselje nastane, ko nimaš jedra, centra. Zadovoljstvo, sreča je koncentrirano v center in iz tega v užitek ter spomin. Iz tega potem nastajajo ideali in naprej v idol, ki te naredi za popolnega hlapca. Lp,Igor Ajgor, meni je Krišna najboljši prijatelj, ki me nikdar ni izneveril. To je težko opisat ta nektar, ki se poraja v odnosu Boga in duše, ko se Bog začne razodevat. Ko to dobiš veš, to je edina stvar, kjer ni frustracije ampak samo neomejeno zadovoljstvo, ki raste iz leta v leto. Ali kot je zapisala pevka neke harekrišna grupe:
Kad te Krišna jednom dotakne v srcu i razmazi svojim nektarom, to ne možeš zaboraviti. Kao ovisnik, kad tad ti se vraćaš po još. Ti si gotov, mrtav za sve drugo. Sve je blijedo u usporedbi s Njim. Uništen si za materijo, pokvaren, deprogramiran....
|
Home
Pages: 
