Prisrčno vabljeni na odprte programe društva Gokul,
s posebnim gostom iz Indije,
podpredsednikom Svetovnega Vajšnavskega Združenja (WVA - World Vaishnava Association),

Šrila Bhakti Vičar Višnu Maharadžem



petek 21.9.2007, Trbovlje, Mladinski center, Rudarska c. 6, s pričetkom ob 18. uri

- duhovna glasba
- predavanje z naslovom "Kako doseči pravo zadovoljstvo"
- vegetarijanski prigrizek

(info : 040 992 856, 041 787472, 041 787471)

sobota 22.9.2007, Nova Gorica, v prostorih Šenta, Cankarjeva 1 (bivši vrtec Ciciban), s pričetkom ob 17. uri

- duhovna glasba
- predavanje z naslovom "Pesem duše"
- vegetarijanski prigrizek

(info : 041 281419, 041 787471, 041 787472)

nedelja 23.9.2007, Grosuplje, prostori društva Gokul, Ponova vas 4c (v prostorih podjetja LinFis d.o.o.), 1290 Grosuplje, s pričetkom ob 17. uri

- duhovna glasba
- predavanje z naslovom "Univerzalna ljubezen"
- vegetarijanski prigrizek

(info : 041 787472, 041 787471)

Na vseh programih je vstop prost!

Pozdrav Dayaran ;

Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakura je duhovni učitelj Šrila Prabhupadi, kot verjetno poznaš Šrila Prabhupado in njegove učence, sledijo v ISCONU.  

Isti duhovni učitelj,Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakura in njegov učenec Šrimad Bhakti Dajita Madhava Goswami Maharadž je učitelj Šri Šrimad Bhakti Ballabh Tirtha Goswami Maharadžu, ki je ustanovitelj društva GOKUL.

Kot vidiš imajo skupno nasledstvo duhovnih učiteljev (Guru Parampara), le da sledijo vsak svojo linijo.  Razliko je težko opisati, lahko rečem le da je podobno kot pri drevesu isto deblo, različne veje.  

Toliko jaz vem o tem, še kaj več pa boš zvedel od Madan Gopala  

Quote:

Še en radovednež   . Torej ste člani obeh društev prijatelji, najbolj me zanima če so npr. za člane Gokul-a prevod in komentarji Bhagavat gite in ostalih Sv. spisov Šrila Prabhupade verodostojni, torej če se filozofija in nauk obeh društev ujema v vsem ali če se ne, v čem je bistvena razlika.
Lep pozdrav!

Hvala Nahate.
Pravzaprav se vse velike religije nekako delijo, ko dosežejo neko člansko velikost, čeprav člane pred tem opozarjajo njihovi utemeljitelji. Mogoče se pojavijo pri nekaterih članih tudi kakšne preveč posvetne težnje, pa boj za prevlado. Kar je videti v krščanstvu pa islamu, kot kaže tudi pri iscon-gokul. Še najpomembneje je, da se razodeti spisi ohranjajo v prvotni obliki, da jih lahko proučujemo in se po njih ravnamo tudi nečlani (razdeljenih) verskih organizacij.
Nekako tako.
Lep pozdrav!

Zaggy wrote on 24.09.2007 at 11:14:22:


Meni se zdi pa problem tud v tem, da tud sveti spisi niso ohranjeni ravno v prvotni obliki. Npr. "Bhagavad gita kakršna je" je za mene prevara oz. manipulacija že v samem naslovu. Ta verzija Gite namreč tud slučajno ni kakršna je, ampak ima vsaka sloka še vsaj pol strani komentarja. Zame je to zavajanje in res ne vem, zakaj se morajo posluževat takih fint. To - manipuliranje, zavajanje, ukalupljanje resnice v en sam okvir - je večen hendikep verskih "organizacij". Pošteno bi blo pač napisat "Bhagavad gita s komentarji Srila Prabhupade". Če pa nekdo kupi Gito z naslovom "kakršna je" verjetno pričakuje res ekzakten prevod iz sanskrta, brez dodatkov, ki jih v originalu pač ni! In naj pač sam dojame Krišnin nauk. Zame recimo Bhagavad gita tud slučajno ni samo nauk o bhakti jogi. Res pa je, da je bhakti krona vsega. Vendar Gita vsebuje še marsikaj druzga. In ker je bil Prabhupada pač bhakti guru, je vse ostalo označil za drugorazredno. Osebno se mi zdi prevod s Šri Aurobindovim komentarjem veliko globlji, širši in duhovno bolj bogat kot prej omenjena verzija.

Ojla nahate. Sploh nimam nič proti komentarjem, ampak samo proti naslovu "kakršna je". To je vse kar me moti. Zakaj ne morejo pač napisat "s komentarji Srila Prabhupade"? Ne bunim se proti bhakti jogi, niti proti Srila Prabhupadi, niti proti njegovim komentarjem (vse to zelo spoštujem), ampak proti manipulaciji, ki je tako značilna za vse verske ločine. Ker če napišeš "kakršna je" s tem impliciraš, da je tvoja verzija 100% verodostojna glede na original (kar pa seveda ne drži, če je začinjena še s tvojim komentarjem, ki ga v originalu pač ni). Izza tega hočeš dejansko povedat, da je tvoja verzija verodostojna, ostale pa niso. In to me moti.
Sicer pa vse verske in duhovne skupine to počnejo - "mi poznamo absolutno resnico, drugi pa nimajo pojma (al pa poznajo samo en košček)"    Bil sem en mal časa v Indiji... tud aurobindovci to počnejo. Tko da ne zagovarjam nobenga. In zato sem še vedno freelancer   Živim po svoje in spoštujem, da tud drugi živijo kot sami čutijo, da je najbolj prav za njihov razvoj. Kar je za nekoga zdravilo, je za druzga strup. In obratno.  

Zaggy wrote on 25.09.2007 at 23:06:04:


Exactly!  

Dayaran wrote on 24.09.2007 at 23:23:27:

kar je Šrila Svami Maharadž (Šrila Prabhupad) hotu rečt s "kakršna je" je to, da kar je Šri Krišna hotu povedat Ardžuni lahko razume in drugim predstavi le Šri Krišnov čisti bhakta (kar potrjuje tudi sam Šri Krišna v Giti). če nekdo ni čisti bhakta Šri Krišne, si bo Bhagavad Gito interpretiral v skladu s svojimi sebičnimi željami in se pri tem prikrajšal za svoje najvišje zadovoljstvo. če nekdo bere komentar Gite čistega bhakte, bo zaščiten pred to nesrečo.

Bhagavad Gita je nauk le o bhakti jogi, o čisti bhakti jogi. karma-joga, gjana-joga, dhjana-joga itd. so le koraki na poti k čisti bhakti jogi in njihov bistven element, tj. tisti, ki daje uspeh je bhakti (naklonjenost Šri Krišni). v Giti so omenjene le zarad boljše definicije čiste bhakti-joge. v končni fazi Šri Krišna prav Ardžuni, naj se ne ukvarja s temi postopnimi procesi, ki mu jih je opisal, ampak naj se le preda Njemu, naj Ga naklonjeno služi itd. in naj ga ob tem nič ne skrbi (da česa ne bo opravil itd.).

Šrila Prabhupad v svojih komentarjih Gite ni nič označil za drugorazredno, le pokazal je vse stvari v pravi luči, z dokazi iz besed samega Šri Krišne.

komentarji Gite Šri Aurobinde kot oblak zakrivajo naravni pomen tistega kar je Šri Krišna hotu povedat Ardžuni. taki komentarji te bojo pripeljal v frustracijo, ne pa v najvišje zadovoljstvo, ki ga najdeš v čistem naklonjenem služenju Šri Krišne, ki je esenca cele Gite.