Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 
(Read 5108 times)
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Mišljenje
10.01.2009 at 11:38:16
 
Lotimo se vprašanja, kaj je razmišljanje, pomembnost mišljenja, ki ga moramo z logiko in zdravo pametjo (za naše dnevno delo) skrbno vaditi, in tistega, ki sploh ni pomembno. Če ne poznamo teh dveh zvrsti, ni mogoče, da bi lahko razumeli nečesa mnogo globljega, česar se mišljenje ne more dotakniti. Torej poskusimo razumeti celotno zapleteno zgradbo tega, kaj je razmišljanje, kaj je spomin, od kod izvira mišljenje, kako mišljenje pogojuje vsa naša dejanja; in ob razumevanju vsega tega bomo mogoče srečali nekaj, kar ni mišljenje nikoli odkrilo, kamor nam mišljenje ne more odpreti vrat.

Zakaj je postalo mišljenje v naših življenjih tako važno – mišljenje kot ideje, kot odziv na akumulirane spomine v naših možganskih celicah? Morda si mnogi od vas pred tem sploh niste postavili takega vprašanja - ali, če ste, ste mogoče rekli: ''To ni zelo pomembno – kar je pomembno, so čustva.'' Toda ne razumem, kako lahko to dvoje ločite. Če mišljenje ne daje čustvom kontinuitete, čustva zelo hitro zamrejo. Torej, zakaj je postalo v naših vsakdanjih življenjih, v naših zatiranih, dolgočasnih, prestrašenih življenjih mišljenje tako nenavadno pomembno? Vprašajte se in jaz sprašujem sebe – zakaj smo sužnji mišljenja – prekanjenega, bistrega mišljenja, ki lahko organizira, ki lahko začenja stvari, ki lahko tako mnogo izumi, plodi tako mnogo vojn, ustvari tako mnogo strahu, tako mnogo zaskrbljenosti, ki večno ustvarja predstave in vedno lovi svoj lastni rep – mišljenje, ki uživa zadovoljstvo včerajšnjega dne in temu zadovoljstvu omogoča nadaljevanje v sedanjost in tudi v bodočnost – mišljenje, ki je vedno aktivno, čenčavo, gibljivo, tvorno, ki odvzema, dodaja, predpostavlja?

Ideje so nam postale veliko bolj pomembne kot dejanje – ideje, ki jih intelektualci vseh vrst tako spretno predstavljajo v knjigah. Bolj kot so te ideje prekanjene in subtilne, bolj jih častimo. Prav tako knjige, ki jih vsebujejo. Mi smo te knjige, mi smo te ideje, tako močno smo z njimi pogojeni. Večno razpravljamo o idejah in idealih in dialektično izražamo mnenja. Vsaka religija ima svoje dogme, svojo formulo, svoj lastni oder za dosego bogov, in ko raziskujemo začetek mišljenja, dvomimo o važnosti te celotne zgradbe idej. Ideje smo od dejanja ločili zato, ker so ideje vedno preteklost in dejanje je vedno sedanjost – življenje je vedno sedanjost. Strah nas je življenja in zato je preteklost - kot ideje - za nas postala tako pomembna.

Resnično je nenavadno zanimivo opazovati to operacijo našega lastnega razmišljanja, samo opazovati, kako razmišljamo, od kod ta reakcija, ki jo imenujemo razmišljanje, izvira. Očitno iz spomina. Ali sploh obstaja začetek mišljenja? Če obstaja, ali lahko odkrijemo njegov začetek – začetek spomina, kajti če ne bi imeli spomina, ne bi imeli mišljenja?

Videli smo, kako mišljenje vzdržuje in daje kontinuiteto užitku, ki smo ga imeli včeraj, in kako mišljenje ravno tako vzdržuje nasprotje užitka, ki je strah in bolečina, tako je ta izkuševalec, ki je mislec, tudi užitek in bolečina in prav tako tista entiteta, ki daje užitku in bolečini hrano. Mislec loči užitek od bolečine. Ne vidi, da prav z vsako zahtevo po užitku vabi strah in bolečino. Mišljenje v človeških odnosih vedno zahteva užitek, ki je skrit za različnimi besedami, kot so lojalnost, pomoč, dajanje, podpora, služenje. Sprašujem se, zakaj hočemo služiti? Bencinska črpalka ponuja dobro oskrbo. Kaj pravzaprav pomenijo besede, pomagati, dati, služiti? Zakaj gre? Ali cvetlica polna lepote, svetlobe in ljubkosti reče: ''Jaz dajem, pomagam, služim?'' Ona je! In, ker ne poskuša storiti ničesar, prekriva vso zemljo.

Mišljenje je tako prekanjeno, tako premeteno, da vse izkrivi v svojo lastno korist. V svoji zahtevi po užitku ustvari svojo lastno odvisnost. V vseh naših odnosih mišljenje goji dvojnost; v nas obstaja nasilje, ki nam daje užitek, toda je tudi želja po miru, želja, da bi bili prijazni in blagi. To je tisto, kar se v vseh naših življenjih ves čas dogaja. Mišljenje v nas ne goji le to dvojnost, to protislovje, temveč tudi akumulira neštete spomine, ki jih imamo na užitek in bolečino, in iz teh spominov se na novo rodi. Zaradi tega je, kot sem že rekel, mišljenje preteklost, je vedno staro.

Ker se z vsakim izzivom spoprimemo z orodji preteklosti – izziv je vedno nov – bo naše premagovanje izziva vedno popolnoma neustrezno; od tod protislovje, konflikt in vsa beda in bridkost, ki jo podedujemo. Naši majhni možgani so v konfliktu, pa najsi storijo karkoli.. Da bi se širili, bodisi hrepenijo, posnemajo, se prilagajajo, potiskajo, sublimirajo, jemljejo mamila – karkoli storijo, je to stanje konflikta in bodo ustvarili konflikt.

Tisti, ki veliko premišljujejo, so zelo materialistični, kajti misel je snov. Misel je snov ravno tako, kot so snov tla, zid, telefon. Energija, ki deluje v vzorcu, postane snov. Je energija in je snov. To je vse, kar je življenje. Mogoče mislimo, da misel ni snov, vendar je. Mišljenje kot ideologija je snov. Kjer je energija, ta postane snov. Snov in energija sta medsebojno povezani. Ena brez druge ne moreta obstajati in več kot je med njima harmonije in ravnotežja, bolj aktivne so možganske celice. Ta vzorec užitka, bolečine in strahu je ustvarilo mišljenje in znotraj tega deluje že tisoče let in ne more prekiniti vzorca, ker ga je ustvarilo.

Nove resničnosti ne moremo videti z mišljenjem. Lahko jo kasneje z mišljenjem verbalno razumemo, toda razumevanje nove resničnosti ni realnost za mišljenje. Mišljenje nikoli ne more rešiti nobenega psihološkega problema. Ne glede na to, kako je prekanjeno, kako je izobraženo, ne glede na zgradbo, ki jo je ustvarilo s pomočjo znanosti, s pomočjo računalništva, z nasiljem ali zaradi potrebe, mišljenje ni nikoli novo in zato nikoli ne more odgovoriti na nobeno izredno težko vprašanje. Ti stari možgani ne morejo rešiti ogromnega problema življenja.

Mišljenje je sprijeno, ker lahko izumi karkoli in vidi stvari, ki jih ni. Lahko uprizori najbolj nenavadne trike in zato se nanj ne moremo zanesti. Toda, če razumete celotno zgradbo tega, kako razmišljate, zakaj razmišljate, besede, ki jih uporabljate, kako se obnašate v vsakdanjem življenju, kako govorite z ljudmi, kako ravnate z ljudmi, kako hodite in jeste – če se zavedate vseh teh stvari, vas vaš um ne bo prevaral, potem ni ničesar za prevarati. Potem um ni nekaj, kar zahteva, kar prevlada; postane izredno tih, gibek, občutljiv, osamljen in v tem stanju sploh ni prevare.

Ali ste kdaj opazili, da takrat, ko ste v stanju popolne pozornosti, opazovalec, mislec, središče, ''jaz'' izgine? V tem stanju pozornosti začne mišljenje slabeti.



Če želimo stvar zelo jasno videti, mora biti naš um zelo tih, brez vseh predsodkov, čenčanja, dialoga, predstav, podob – da bi gledali, moramo vse to odvreči. Začetek mišljenja lahko opazujete samo v tišini – ne takrat, ko iščete, postavljate vprašanja in pričakujete odgovor. Samo takrat, ko ste popolnoma tihi, skozi in skozi vse vaše bitje, postavite vprašanje: Kaj je začetek mišljenja, da boste iz te tišine pričeli videti, kako se oblikuje mišljenje.

Če se zavedamo, kako se mišljenje začne, ni potrebe po nadzorovanju mišljenja. Skozi vsa naša življenja, ne samo v šoli, porabimo veliko časa in zapravimo veliko energije, ko poskušamo nadzirati naše mišljenje – To je dobra misel, o njej moram veliko premišljevati. To je grda misel, moram jo potlačiti. Med eno in drugo mislijo in med eno in drugo željo ves čas traja bitka, en užitek prevladuje vse druge užitke. Toda če obstaja zavedanje o začetku mišljenja, potem v mišljenju ni protislovja.

Torej ko slišite trditev: ''Mišljenje je vedno staro'' ali ''Čas je bridkost'', mišljenje začne to prevajati in razlagati. Toda ta prevod in razlaga temeljita na včerajšnjem znanju in izkušnji, tako da boste stalno prevajali v skladu z vašo pogojenostjo. Toda če te trditve gledate in jih ne razlagate, temveč jim posvetite svojo popolno pozornost (ne koncentracijo), boste spoznali, da ni ne opazovalca, ne opazovanega, ne misleca ne mišljenja. Ne recite: ''Kaj se je najprej začelo?'' To je domiselno vprašanje, ki nikamor ne vodi. Pri sebi lahko opazite, da dokler ni mišljenja – kar ne pomeni stanje amnezije, praznine – dokler ni iz spomina, izkušnje ali znanja izhajajočega mišljenja, kar je vse preteklost - sploh ni misleca.

To ni filozofska ali mitična zadeva. Ukvarjamo se z resničnimi dejstvi, in če ste prišli na tem potovanju tako daleč, boste videli, da na izziv ne boste odgovorili s starimi možgani, temveč s popolnoma novimi.
Back to top
 
 
IP Logged
 
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Re: Mišljenje
Reply #1 - 10.01.2009 at 11:47:07
 
K resnici ne vodijo ne agonije potlačitve ne okrutna disciplina prilagajanja vzorcu. Da bi prišel do resnice, mora biti um popolnoma svoboden, brez trohice izkrivljenosti.

Toda najprej se vprašajmo, če si resnično želimo biti svobodni? Ko se pogovarjamo o svobodi, ali govorimo o popolni svobodi, ali pa samo o osvobojenosti od neke neugodnosti ali neprijetne ali neželjene stvari? Radi bi se osvobodili bolečih in grdih spominov in nesrečnih izkušenj, toda ohranili naše prijetne, zadovoljujoče ideologije, obrazce in odnose. Toda ene brez drugih je nemogoče ohraniti, kajti kot smo videli, je užitek neločljiv od bolečine.

Tako se mora vsak od nas sam odločiti, ali želi ali ne želi biti popolnoma svoboden. Če rečemo, da želimo, potem moramo razumeti naravo in zgradbo svobode.

Ali je to svoboda, ko ste nečesa osvobojeni – osvobojeni bolečin, osvobojeni neke vrste zaskrbljenosti? Ali pa je sama svoboda nekaj popolnoma drugega? Recimo, da se lahko osvobodite ljubosumja, toda ali ni ta svoboda zgolj reakcija in zato sploh ni svoboda? Z analiziranjem in s tem, da jo izvržete, se zelo lahko osvobodite dogme, toda motiv za to osvobojenost od dogme ima svojo lastno reakcijo, kajti te dogme se mogoče želimo osvoboditi zato, ker ni več moderna ali ustrezna. Ali na primer: nacionalizma se lahko osvobodite zato, ker verjamete v internacionalizem, ali ker čutite, da oprijemanje te nesmiselne nacionalistične dogme s svojo zastavo in vsem tem nesmislom vred ni več ekonomsko nujno. Tega se lahko z lahkoto znebite. Ali pa se lahko odzovete proti določenemu duhovnemu ali političnemu vodji, ki vam je obljubil svobodo kot rezultat discipline ali upora. Toda, ali ima tak racionalizem, tako logičen zaključek kaj skupnega s svobodo?

Če rečete, da ste nečesa osvobojeni, je to reakcija, ki bo nato postala drugačna reakcija, ki bo povzročila drugačno prilagojenost, drugačno obliko prevladovanja. Na ta način lahko imate verigo reakcij in sprejmete vsako reakcijo kot svobodo. Toda to ni svoboda; je samo nadaljevanje spremenjene preteklosti, ki se je um oklepa.

Mladina se danes, tako kot vsa mladina, upira družbi in to je samo po sebi dobra stvar, toda upor ni svoboda, kajti ko se upirate, je to reakcija in ta reakcija ustvari svoj lastni vzorec in vi se v ta vzorec ujamete. Mislite, da je to nekaj novega. Vendar ni. Je staro v drugačnem kalupu. Vsak politični ali socialni upor se bo neizogibno vrnil nazaj k dobri stari buržuazni mentaliteti.

Svoboda pride samo, kadar vidite in delujete, nikoli skozi upor. To videnje je tako delovanje in takšna akcija, je tako hipna kot takrat, ko vidite nevarnost. Potem tu ni premišljevanja, ne razpravljanja, ne obotavljanja; sama nevarnost izsili dejanje in zatorej je videti delovati in biti svoboden.

Svoboda je stanje uma – ne osvobojenost od nečesa, temveč občutek svobode, svobode dvomiti in se o vsem izpraševati - in zato tako intenziven, aktiven in močan, da odvrže vsako obliko odvisnosti, suženjstva, prilagajanja in sprejemanja. Taka svoboda pomeni biti popolnoma sam. Toda, ali lahko um, ki je bil vzgojen v kulturi, ki je tako odvisna od okolja in njenih lastnih teženj,kdaj najde to svobodo, ki je popolna samotnost, in v kateri ni vodenja, ne tradicije in ne avtoritete?

Ta samota je notranje stanje uma, ki ni odvisen od nobenega dražljaja ali znanja in ni rezultat kakršnekoli izkušnje ali sklepa. Večina nas ni notranje nikoli samih. Obstaja razlika med osamitvijo, izločitvijo sebe in samostjo, samoto. Vsi vemo, kaj je biti izoliran. To je zidanje zidu okrog samega sebe zato, da nikoli ne bi bili ranjeni, da nikoli ne bi bili ranljivi, ali negovanje nenavezanosti, ki je druga oblika agonije, ali življenje v nekem sanjskem ideološkemu slonokoščenem stolpu. Samost je nekaj precej drugačnega.

Nikoli niste sami, ker ste polni vseh spominov, vse pogojenosti, vsega včerajšnjega mrmranja; vaš um ni nikoli prost vseh odpadkov, ki jih je akumuliral. Da boste sami, morate umreti za preteklost. Ko ste sami, popolnoma sami in ne pripadate nobeni družini, nobenemu narodu, nobeni kulturi, nobenemu posebnemu kontinentu, imate občutek, da ste izobčenec. Človek, ki je na ta način popolnoma sam, je nedolžen in to je ta nedolžnost, ki osvobodi um bridkosti.

S seboj prenašamo breme, kar je tisoče ljudi reklo in spomine na vse naše nesreče. Biti sam pomeni vse to popolnoma zapustiti in um, ki je sam, ni samo nedolžen, temveč tudi mlad – ne po času ali starosti, temveč mlad, nedolžen, živ ne glede na starost – in samo tak um lahko vidi to, kar je resnica in to, kar ni merljivo z besedami.

V tej samoti boste začeli razumeti potrebo, da živite s seboj, takšnimi, kot ste, ne kot mislite, da naj bi bili, ali kot ste bili. Poizkusite, ali se lahko opazujete brez kakršnegakoli trepetanja, kakršnekoli lažne skromnosti, strahu, opravičevanja ali obsojanja – samo živite s seboj, takšnimi, kakršni dejansko ste.



Samo takrat, ko z nečim intimno živite, začnete to razumeti. Toda v trenutku, ko se temu privadite – navadite na vaš lastni strah ali zavist ali karkoli že je – s tem ne živite več. Če živite ob reki, po nekaj dnevih nič več ne slišite žuborenja vode, ali če imate v sobi sliko, ki jo vsak dan vidite, je po enem tednu ne opazite več. Enako je z gorami, dolinami, drevesi, enako z vašo družino, vašim možem, vašo ženo. Toda živeti z nečim, kot je ljubosumje, zavist ali bojazen, na to se ne smete nikoli navaditi, nikoli sprejeti. Za to morate skrbeti, kot bi skrbeli za sveže posajeno drevo, ga zaščitili pred soncem, pred neurjem. Za to morate skrbeti, ne pa obsojati ali opravičevati. Zaradi tega začnete to ljubiti. Ko za to skrbite, začenjate to ljubiti. Ne gre za to, da ste radi tako kot mnogi ljudje zavistni ali zaskrbljeni, temveč prej, da skrbite za pazljivo opazovanje.

Torej, ali lahko vi – ali lahko vi in jaz – živimo s tem, kar dejansko smo, zavedajoč se, da smo topoumni, zavistni, bojazljivi, da verjamemo, da uživamo izjemno naklonjenost, ko to ni res, da smo hitro užaljeni, občutljivi na laskanje in hitro zdolgočaseni – ali lahko z vsem tem živimo, ne da bi to sprejeli ali zanikali, temveč samo opazovali, ne da bi postali morbidni, depresivni ali vzneseni?

Postavimo si naslednje vprašanje. Ali je ta svoboda, ta samota, to prihajanje v stik s celotno zgradbo tega, kar smo mi v samem sebi – ali je to nekaj, do česar pridemo čez čas? Ali svobodo lahko dosežemo skozi postopni proces? Očitno ne, ker kakor hitro vpeljete čas, sebe bolj in bolj zasužnjite. Svobodni ne morete postati postopoma. To ni stvar časa.

Naslednje vprašanje je, ali se lahko zavedate te svobode? Če rečete: ''Jaz sem svoboden'', potem niste svobodni. To je podobno, kot če človek reče: ''Srečen sem.'' Tisti trenutek, ko reče:''Srečen sem'', živi v spominu na nekaj, kar je minilo. Svoboda se lahko zgodi samo naravno, ne skozi hotenje, želenje, hrepenenje. Prav tako je ne boste našli, če si boste ustvarili predstavo tega, kar mislite, da je. Da do nje pridete, se mora um naučiti gledati življenje, ki je brezkončno gibanje, neodvisno od časa, kajti svoboda leži onstran polja zavesti.

Back to top
 
 
IP Logged
 
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Re: Mišljenje
Reply #2 - 10.01.2009 at 11:49:53
 
Ali je lahko um, ali je lahko zavesten um, ali je lahko osebnost osvobojena te želje po varnosti? Želimo biti varni in zato potrebujemo podporo naše posesti, našega imetja in naše družine. S postavljanjem zidov prepričanja, ki so kazalec tega hrepenenja po gotovosti, želimo biti notranje in tudi duhovno varni. Ali ste lahko kot posameznik osvobojeni te nuje, tega hrepenenja po varnosti, ki se izraža v želji, da v nekaj verujemo? Če se vsega tega ne osvobodimo, smo vir prepira, ne prinašamo miru, v naših srcih ni ljubezni. Prepričanje uničuje in to vidimo v našem vsakdanjem življenju. Ali se lahko vidim, ko sem ujet v ta proces želje,  ki se izraža v oprijemanju prepričanja? Ali se lahko um osvobodi prepričanja – ne da najde za to nadomestek, temveč da se tega popolnoma osvobodi? Na to ne morete verbalno odgovoriti z ''da'' ali ''ne'', toda če je vaš namen osvoboditi se prepričanja, lahko jasno odgovorite. Potem neizogibno pridete do točke, kjer iščete sredstva, da bi se osvobodili nuje po varnosti. Očitno ni notranje varnosti, kot vi želite verjeti, ki se bo nadaljevala.

Želite verjeti, da obstaja Bog, ki skrbno pazi na vaše nepomembne majhne stvari, zapovedujoč vam, koga naj bi videli, kaj naj bi storili in kako naj bi to počeli. Tako razmišljanje je otročje in nezrelo. Mislite, da vsakega od nas pazi Veliki Oče. To je zgolj projekcija vašega lastnega osebnega nagnjenja. To očitno ni res. Resnica mora biti nekaj popolnoma drugačnega.

Naš naslednji problem je povezan z znanjem. Ali je za razumevanje resnice nujno znanje? Ko rečem ''vem'', je samoumevno, da obstaja znanje. Ali je lahko takšen um zmožen preiskovanja in preučevanja, kaj je resničnost? In poleg tega, kaj je to, kar vemo in smo na to tako ponosni? Kaj je dejansko to, kar mi vemo? Poznamo informacijo, polni smo informacij in izkušenj, ki temeljijo na našemu pogojevanju, našemu spominu in naših zmožnostih. Kaj mislite, ko rečete ''jaz vem''? Da veste, je bodisi potrditev prepoznanja dejstva, določene informacije, ali pa je izkušnja, ki ste jo imeli. Trditev ''jaz vem'' utemeljuje nenehno kopičenje informacij, pridobivanje različnih oblik znanja . In, kar ste prebrali, začnete v skladu z vašim družbenim okoljem, z vašo željo, z vašo izkušnjo, prevajati. Vaše znanje je zadeva v kateri deluje proces podoben procesu želje. Namesto prepričanja nadomestimo znanje. ''Jaz vem, imam izkušnjo, ki je ni moč ovreči, to je moja izkušnja, na to se popolnoma zanesem'', to so pokazatelji tega znanja. Toda, ko greste zadaj za to, to analizirate, gledate bolj inteligentno in skrbno, boste odkrili, da je sama trditev ''jaz vem'' drugi zid, ki mene in vas ločuje. Iskaje tolažbo in varnost se zatečete za ta zid. Zatorej je um, ki je bolj obremenjen z znanjem, manj zmožen razumevanja.

Ne vem, če ste kdaj premišljali o tem problemu pridobivanja znanja – ali nam znanje končno pomaga ljubiti, se osvoboditi tistih lastnosti, ki v nas in z našimi sosedi ustvarjajo konflikt. Ali znanje kdaj um osvobodi ambicije? Kajti ambicija je končno ena od lastnosti, ki uničijo odnos, ki postavijo moža zoper moža. Če bi drug z drugim živeli v miru, bi se ambicioznost zagotovo morala popolnoma končati – ne samo politična, ekonomska, socialna, temveč tudi bolj subtilna in pogubna ambicija, duhovna ambicija – biti nekaj. Ali je sploh kdaj mogoče, da bi bil um osvobojen tega procesa kopičenja znanja, te želje po znanju?

Zelo zanimivo je opazovati, kako izredno veliko vlogo v našem življenju igrata znanje in verovanje. Le poglejmo kako častimo tiste, ki posedujejo ogromno znanje in izobrazbo! Ali lahko razumete pomen tega? Če bi našli nekaj novega, izkusili nekaj, kar ni projekcija vaše domišljije, bi moral biti vaš um svoboden, ali ne? Mora biti zmožen videti nekaj novega. Na nesrečo vsakokrat, ko vidite nekaj novega, navajate vse informacije, ki so vam že poznane, vse vaše znanje, vse vaše pretekle spomine in očitno postanete nezmožni gledanja, nezmožni sprejemanja česarkoli novega, kar ni od starega. Prosim, nikar to takoj ne prevedite v podrobnost. Če ne vem, kako naj se vrnem v svojo hišo, bom izgubljen, če ne vem, kako deluje stroj, bom le malo koristen. To je precej drugačna stvar. O tem tukaj ne razpravljamo. Tukaj razpravljamo o znanju, ki ga uporabljamo kot sredstvo za varnost, za psihološko in notranjo željo, da bi nekaj bili. Kaj z znanjem dobite? Avtoriteto znanja, težo znanja, občutek pomembnosti, dostojanstva, občutek vitalnosti in vse mogoče stvari? Človek, ki reče, ''jaz vem'', ''obstaja'', ali ''ne obstaja'' je zagotovo nehal misliti, nehal zasledovati ta celotni proces želje.

Naš problem je, torej, kot to vidim jaz, da smo zaradi prepričanj in znanja omejeni in potlačeni. Ali je mogoče, da bi bil um osvobojen včerajšnjega in prepričanj, ki smo jih skozi proces včerajšnjega pridobili? Ali razumete vprašanje? Ali je mogoče, da jaz kot posameznik in vi kot posameznik živiva v tej družbi pa sva navzlic temu osvobojena prepričanj v katerih sva bila vzgojena? Ali je mogoče, da bi bil um osvobojen vsega tega znanja, vse te avtoritete? Beremo različne biblije in religiozne knjige. Tam je zelo skrbno opisano kaj storiti, kaj ne storiti, kako doseči cilj, kaj je cilj in kaj je Bog. Vi vsi to veste na pamet in temu sledite. To je vaše znanje, to je tisto, kar ste pridobili, to je tisto, kar ste se naučili. Tej poti sledite. Očitno boste našli tisto, kar zasledujete in iščete. Toda ali je to resničnost? Ali ni to projekcija vašega lastnega znanja? To ni resničnost. Ali je mogoče to spoznati sedaj – ne jutri, temveč sedaj – in reči: ''Vidim resnico tega'', in to pustiti oditi, da ta proces predstav in projekcije ne pohablja vaš um?

Ali se je um zmožen osvoboditi verovanj? Tega se lahko osvobodite le, ko razumete notranjo naravo vzrokov, ki vas silijo, da se jih držite, ne samo zavestne motive, temveč tudi nezavedne, ki vas pripravijo do tega, da verjamete. Končno nismo zgolj površna entiteta, ki deluje na zavestnem nivoju. Če damo nezavednemu umu možnost, ker se odziva veliko hitreje kot pa zavestni um, odkrijemo lahko globlje zavestne in nezavedne aktivnosti. Medtem ko vaš zavestni um mirno premišlja, posluša in opazuje, je nezavedni um veliko bolj aktiven, veliko bolj buden in veliko bolj dovzeten, zato lahko odgovori. Ali lahko um, ki je podjarmljen, prestrašen, izsiljen, prisiljen verovati ali je lahko takšen um svoboden, da misli? Ali lahko gleda nanovo in med vami in drugim odstrani proces izolacije? Prosim, nikar ne recite, da verovanje združuje ljudi. Tega ne dela. To je očitno. Nobena organizirana religija ni tega nikoli storila. Poglejte sebe in vašo lastno deželo. Vsi ste verniki, toda ali ste skupaj? Ali ste združeni? Sami veste, da niste. Ločeni ste v tako mnogo nepomembnih strank, razredov. Poznate neštete delitve. Povsod po svetu je ta proces enak – tako na vzhodu kot na zahodu - Kristjani uničujejo Kristjane, zaradi nepomembnih majhnih stvari ubijajo drug drugega, ženejo ljudi v taborišča in tako naprej, celotna groza vojne. Potemtakem verovanje ne združuje ljudi. To je tako jasno. Če je to jasno in resnično, in če to vidite, potem bi temu morali slediti. Toda težava je, ker nas večina tega ne vidi, ker se ne moremo soočiti z notranjo negotovostjo, s tem notranjim občutkom samote. Želimo nekaj na kar se lahko naslonimo, bodisi da je to država, razred, nacionalizem ali Učitelj ali Odrešenik ali kaj drugega. Ko vidimo neresnico vsega tega, je um zmožen, lahko le za trenutek, videti resnico tega; četudi gre nazaj, če je to zanj preveč. Toda dovolj je videti le za trenutek; če to vidite le za bežno sekundo, je to dovolj, ker boste potem videli, kako se bo dogajalo nekaj izrednega. Na delu je podzavest, čeprav lahko zavest zavrne. To ni progresivna sekunda, toda ta sekunda je edina stvar in bo dala svoje lastne rezultate, celo kljub temu, da se bo proti temu boril zavestni um.

Naše vprašanje je: ''Ali je mogoče, da bi bil um osvobojen znanja in verovanja?'' Ali ni um sestavljen iz znanja in verovanja? Ali nista verovanje in znanje zgradba uma? Verovanje in znanje sta procesa prepoznavanja, središče uma. Proces je ograjevanje, proces je tako zavesten kot podzavesten. Ali je lahko um osvobojen svoje lastne zgradbe? Ali lahko um neha obstajati? To je problem. Za umom, kot ga mi poznamo, stojijo verovanje, želja, potreba po varnosti, znanje, in kopičenje moči. Če z vso njegovo močjo in superiornostjo ne moremo misliti zase, potem v svetu ne more biti miru. O miru lahko govorite, lahko organizirate politične stranke, lahko kričite z vrha hiše, toda ne morete imeti miru, kajti v umu je sam temelj, ki ustvarja nasprotje, ki osami in loči. Človek miru, resen človek, se ne sme osamiti, pa vendar govoriti o bratstvu in miru. To je samo politična ali religiozna igra, občutek dosežka in ambicije. Človek, ki to resnično resno jemlje, ki želi odkriti, se mora soočiti s problemom znanja in verovanja. Da bi odkril celoten proces delovanja želje, želje po varnosti, želje po gotovosti, mora pogledati kaj je za tem.

Da bi bil um v stanju v katerem se lahko zgodi novo – bodisi da je to resnica, bodisi Bog ali kar želite – mora zagotovo prenehati s pridobivanjem, zbiranjem. Na stran mora odriniti vse znanje. Um, ki je obremenjen z znanjem, zagotovo nikakor ne more razumeti tega, kar je resnično, kar ni merljivo.
Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Mišljenje
Reply #3 - 10.01.2009 at 11:55:17
 
Ja, to je 13. poglavje od Jiddu K. in dobro, da si začel razmišljati o tem kaj je misel, kako nastane, psihološki čas. Sicer je pa na tem linku celotna knjiga od J.K. Svoboda je onkraj znanega, ki jo je prevedel M. Jensterle.

http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Re: Mišljenje
Reply #4 - 10.01.2009 at 11:58:39
 
Quote:
Ja, to je 13. poglavje od Jiddu K. in dobro, da si začel razmišljati o tem kaj je misel, kako nastane, psihološki čas. Sicer je pa na tem linku celotna knjiga od J.K. Svoboda je onkraj znanega, ki jo je prevedel M. Jensterle.

http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm

Lp,Igor

sem vedel že pred tem  Wink sem dal samo za ostale ala bošty in drugi  ta link
pa lep pozdrav
Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Mišljenje
Reply #5 - 10.01.2009 at 12:04:07
 
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 11:58:39:
Quote:
Ja, to je 13. poglavje od Jiddu K. in dobro, da si začel razmišljati o tem kaj je misel, kako nastane, psihološki čas. Sicer je pa na tem linku celotna knjiga od J.K. Svoboda je onkraj znanega, ki jo je prevedel M. Jensterle.

http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm

Lp,Igor

sem vedel že pred tem  Wink sem dal samo za ostale ala bošty in drugi  ta link
pa lep pozdrav

Če upaš na Bošti-ja in ostale, da bodo kaj prebrali in razumeli je zaman. Sem ta link za to knjkigo že dal, pa nobeden ni niti povohal. Pri tej knjigi treba razmišljat, tega pa ni na njihovem vsakodnevnem urniku. Raje imajo, da jim kdo pove, to memorirajo in potem to razglašajo naokrog. Je lažje, pa še misel jim reče, to je sedaj dovolj, zakaj bi se matrala.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
Alojz in Sandib
5
*****
Offline

Tao
Posts: 10528

Re: Mišljenje
Reply #6 - 10.01.2009 at 12:50:38
 
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 11:58:39:
Quote:
Ja, to je 13. poglavje od Jiddu K. in dobro, da si začel razmišljati o tem kaj je misel, kako nastane, psihološki čas. Sicer je pa na tem linku celotna knjiga od J.K. Svoboda je onkraj znanega, ki jo je prevedel M. Jensterle.

http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm

Lp,Igor

sem vedel že pred tem  Wink sem dal samo za ostale ala bošty in drugi  ta link
pa lep pozdrav


Oman Sat

Ok. če podajaš znanje drugih.Že s samim tem dejanjem
dokazuješ, da nisi vesoljno samobiten.Tvoje mišljenje si ukalupil v kalup drugega,ki pa ni izraz tvoje miselne kreacije-in življenjske samobitnosti-svobode. Nisi samozadosten in nisi sebi' kot tak edina miselna avtoriteta'. Si zgolj papagaj,ki ni vesoljno samobiten! Vedi!!! brez žaljenja tvoje pisanje razumem kot dobronamerno gesto,vendar je zame to tuja resnica- ne moja. Jaz hočem svojo resnico in ne tujo.Moja 'bit'' mora meni govoriti in mene učiti sama-Ona ima vse predispozicije,da to lahko uresniči. Glej nase kot na individualno živo vesoljno vrednost mase-energije,ki eksistira večno-sedaj in zato v osnovi nima nikakršnih omejitev. Glej nase kot na telo in kot na dušo.Drži se neoprijemljive duše,ki uči tvoje sedanjo telesno vrednost in vodi tvojega duha.
Upam,da sem ti dovolj nazorno predstavil zadevo!!!

Lp Alojz Grin Grin Cool
Back to top
 

Človek? Vse je pod njegovimi nogami, tudi nebeški prestol!
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Mišljenje
Reply #7 - 10.01.2009 at 13:27:08
 
Alojz in Sandib wrote on 10.01.2009 at 12:50:38:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 11:58:39:
Quote:
Ja, to je 13. poglavje od Jiddu K. in dobro, da si začel razmišljati o tem kaj je misel, kako nastane, psihološki čas. Sicer je pa na tem linku celotna knjiga od J.K. Svoboda je onkraj znanega, ki jo je prevedel M. Jensterle.

http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm

Lp,Igor

sem vedel že pred tem  Wink sem dal samo za ostale ala bošty in drugi  ta link
pa lep pozdrav


Oman Sat

Ok. če podajaš znanje drugih.Že s samim tem dejanjem
dokazuješ, da nisi vesoljno samobiten.Tvoje mišljenje si ukalupil v kalup drugega,ki pa ni izraz tvoje miselne kreacije-in življenjske samobitnosti-svobode. Nisi samozadosten in nisi sebi' kot tak edina miselna avtoriteta'. Si zgolj papagaj,ki ni vesoljno samobiten! Vedi!!! brez žaljenja tvoje pisanje razumem kot dobronamerno gesto,vendar je zame to tuja resnica- ne moja. Jaz hočem svojo resnico in ne tujo.Moja 'bit'' mora meni govoriti in mene učiti sama-Ona ima vse predispozicije,da to lahko uresniči. Glej nase kot na individualno živo vesoljno vrednost mase-energije,ki eksistira večno-sedaj in zato v osnovi nima nikakršnih omejitev. Glej nase kot na telo in kot na dušo.Drži se neoprijemljive duše,ki uči tvoje sedanjo telesno vrednost in vodi tvojega duha.
Upam,da sem ti dovolj nazorno predstavil zadevo!!!

Lp Alojz Grin Grin Cool

Sam vidim drugače. Omen se je začel malo spraševati in odkrivati svojo globjo nrav. Ker o tem govori Jiddu (da moraš sam spoznati), je sedaj še malo zmeden in bi rad svoja dognanja, ki jih je dobil preko te knjige podal tudi drugim.  V bistvu Jiddu preko negiranja poziva ljudi k razmišljanju. Omen je sedaj presenečen, da tudi drugi nekaj vedo.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Re: Mišljenje
Reply #8 - 10.01.2009 at 14:00:13
 
kak hiter brcneta v temo oba skup.
edn bl pametn kt tadrug oba pa nista nič drugega kat jaz.
se razumemo.

ajgor jaz poznam svojo naravo in najman nisem presenečen da je še kdo med nami nebi poznal. Wink


Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Mišljenje
Reply #9 - 10.01.2009 at 14:13:43
 
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 14:00:13:
kak hiter brcneta v temo oba skup.
edn bl pametn kt tadrug oba pa nista nič drugega kat jaz.
se razumemo.

ajgor jaz poznam svojo naravo in najman nisem presenečen da je še kdo med nami nebi poznal. Wink

Razlika je samo o tem, da ti še vedno misliš, da sem jaz. Bo že.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Re: Mišljenje
Reply #10 - 10.01.2009 at 15:31:41
 
Quote:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 14:00:13:
kak hiter brcneta v temo oba skup.
edn bl pametn kt tadrug oba pa nista nič drugega kat jaz.
se razumemo.

ajgor jaz poznam svojo naravo in najman nisem presenečen da je še kdo med nami nebi poznal. Wink

Razlika je samo o tem, da ti še vedno misliš, da sem jaz. Bo že.

Lp,Igor

Po čem to sklepaš po sebi al kaj  Wink
Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Mišljenje
Reply #11 - 10.01.2009 at 16:12:12
 
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 15:31:41:
Quote:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 14:00:13:
kak hiter brcneta v temo oba skup.
edn bl pametn kt tadrug oba pa nista nič drugega kat jaz.
se razumemo.

ajgor jaz poznam svojo naravo in najman nisem presenečen da je še kdo med nami nebi poznal. Wink

Razlika je samo o tem, da ti še vedno misliš, da sem jaz. Bo že.

Lp,Igor

Po čem to sklepaš po sebi al kaj  Wink

Po tem, da ti deluješ po sklepih.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
OMEN SAT
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 592

Re: Mišljenje
Reply #12 - 10.01.2009 at 16:22:36
 
Quote:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 15:31:41:
Quote:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 14:00:13:
kak hiter brcneta v temo oba skup.
edn bl pametn kt tadrug oba pa nista nič drugega kat jaz.
se razumemo.

ajgor jaz poznam svojo naravo in najman nisem presenečen da je še kdo med nami nebi poznal. Wink

Razlika je samo o tem, da ti še vedno misliš, da sem jaz. Bo že.

Lp,Igor

Po čem to sklepaš po sebi al kaj  Wink

Po tem, da ti deluješ po sklepih.

Lp,Igor

poglej igor men se ne da jet igrce s tabo ker si mi preveč dolgočasn, se vlečeš kot megla.
bi mogu kšn kviz besednih iger odpret ker ti gre prav dobro od rok samo mene ne morš dobit za igralca.

lep pozdrav  Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: Mišljenje
Reply #13 - 10.01.2009 at 16:39:20
 
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 16:22:36:
Quote:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 15:31:41:
Quote:
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 14:00:13:
kak hiter brcneta v temo oba skup.
edn bl pametn kt tadrug oba pa nista nič drugega kat jaz.
se razumemo.

ajgor jaz poznam svojo naravo in najman nisem presenečen da je še kdo med nami nebi poznal. Wink

Razlika je samo o tem, da ti še vedno misliš, da sem jaz. Bo že.

Lp,Igor

Po čem to sklepaš po sebi al kaj  Wink

Po tem, da ti deluješ po sklepih.

Lp,Igor

poglej igor men se ne da jet igrce s tabo ker si mi preveč dolgočasn, se vlečeš kot megla.
bi mogu kšn kviz besednih iger odpret ker ti gre prav dobro od rok samo mene ne morš dobit za igralca.

lep pozdrav  Smiley

Seveda ti je dolgcajt, kaj ti bo drugega. Verjetno si tudi nervozen.
O kakšnem kvizu pa sanjaš. Sem te kaj vprašal? Preveč deluješ na zaključkih in potem je tako kot je.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
Boštyxz
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5859
Slovenija
Gender: male
Re: Mišljenje
Reply #14 - 11.01.2009 at 11:00:36
 
OMEN SAT wrote on 10.01.2009 at 11:58:39:
Quote:
Ja, to je 13. poglavje od Jiddu K. in dobro, da si začel razmišljati o tem kaj je misel, kako nastane, psihološki čas. Sicer je pa na tem linku celotna knjiga od J.K. Svoboda je onkraj znanega, ki jo je prevedel M. Jensterle.

http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm

Lp,Igor

sem vedel že pred tem  Wink sem dal samo za ostale ala bošty in drugi  ta link
pa lep pozdrav


No, vidiš, mene si že zgrešil, ker je čiiiiiiiiiist' predolgo napisano  Grin Tongue.

A se ti to da "prevesti" v krajšo obliko, recimo v 1,2,3, ali nekaj stavkih , brez kompliciranj ?  Roll Eyes

Hvala + (+ ne hvala) + Lp  Wink Smiley

Boštyxz + #
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2