Oldio wrote on 18.03.2007 at 20:43:59:Sem pa iz ust človeka, ki o teh stvareh veliko ve, slišal, da je vsa ta newage krama en sam beg pred samim sabo. Napabekovanje enih metod, teorij, v katere ful verjameš in ker verjameš vse ostaja na površju, čutiš in spoznavaš to kar ti sugerirajo, kar bi rad čutil, spoznal... Sam sem se z newegom spoznal pred veliko leti in kmalu odšel iz teh krogov, nekako instant in meni nerazumno, nespoznavno...
Newage kot beg mi je vse bolj verjetna teorija, vsaj če sodim po znancih, ki so padli not. Pa nebi detaljno o tem, saj gre za daljše osebne štorije. Ena bežna znanka je ful obvladala vse sorte tehnik, vse ji je šlo, obvladala je sceno, kar naenkrat pa je ni bilo več in rekli so, da se je zlomila. Druga pa ful beži od kupa tem, že 20 let stara, sicer boleča zgodba, jo ful vrže, ravna se po instinktu, čeprav je očitno, da gre za stare že davno neresnične strahove ... PA je bila nekdaj odprta, vedoželjna, o vsem si se lahko pogovarjal.
Kaj mislite?
Se opravičujem, ker se vračam na začetek debate, sem vskočila malo bolj pozno.
New age se mi, tako kot vsaka druga novost, sam po sebi ne zdi nekaj izključno dobrega ali slabega. Kot je bilo že rečeno, je to nek zbir različnih učenj, praks, tehnik, idej, naukov, itd. Vprašanje je, kaj posameznik počne s tem. Tako kot je to pri vsaki drugih stvari, ga lahko porabiš zato, da se izogneš soočenju s sabo ali zato, da ti pomaga odkriti del sebe.
Problem vidim predvsem v nekritičnem in površnem prevzemanju tujih praks in učenj in pomanjkljivi usposobljenosti za delo z njimi. NA tehnike posegajo v psiho človeka in večina, ki se razglaša za novodobne guruje ali tisti, ki se sami podajo v to avanturo, vedo zelo malo o psihologiji. Neodgovorno eksperimentiranje ima tako lahko zelo tragične posledice. Poznam primere ljudi, ki so jim razne NA tehnike popolnoma uničile duševno zdravje. Popolno prepuščanje vodstvu drugih, naj gre za tehnike ali za nova učenja, je lahko zelo tvegano početje.
Prav tako se mi zdi problem fanatično razglašanje svoje zbirke idej za novo zveličavno resnico. Če jemlješ del ponudbe NA kot religijo, v katero moraš brezpogojno verjeti, potem se mi to res ne zdi način odkrivanja sebe. S tem si samo ustvarjaš umetno identiteto in lažni občutek pripadnosti neki skupnosti.
Po drugi strani se mi zdi, da lahko človek iz vse te ponudbe lahko potegne nekaj zase. Ampak ne kot objekt, kateremu drugi nekaj sugerirajo, temveč kot svoboden človek, ki si jemlje pravico do dvoma in kritične distance.
Poplava novih učenj in tehnik (pravzaprav gre velikokrat za stare zadeve, ki so na novo odkrite) se mi zdi v svojem bistvu pozitivna priložnost. Šele neprimeren pristop do njih ustvarja negativne posledice.
Moja osebna izkušnja je bila predvsem pozitivna, s tem, da se nisem potopila predaleč. Zagotovo pa je bilo dovolj kandidatov, ki bi me bili pripravljeni potunkati za mastne denarce, če bi jim to dovolila.