Donna wrote on 07.02.2007 at 11:30:44: 
Plesnamestu, sem mal provocirala z izjavo, "da smo ženske boljše od moških".
Me je zanimal odgovor moških.
Dejstvo je, da kljub vsej miselnosti in idealom ženske ostajamo neenakopravne. Kaj čem potem s tako svobodo.
Je pa tudi res, da je vse temelji na osebnem prepričanju. Jaz se kar visoko cenim-za žensko.
Bi vseeno povedala kaj na to temo. Prvič, ravno zato, ker sem ženska

in drugič, ker si odprla zelo zanimivo vprašanje v zvezi s problemom svobode

.
Zanimiva je namreč naslednja dilema: ali del tvoje družbene identitete (rasa, spol, socialni status, spolna usmeritev,..) nujno in povsod določa meje tvoje svobode ali pa je občutek svobode neodvisen od teh determinant. Ali določena družbena marginalnost nujno omeji tvojo svobodo?
Moj odgovor bi bil: ne. Počutim se svobodno in moj spol ni prepreka temu občutku. Zelo verjetno bi se počutila svobodno tudi kot gay ali pa kot temnopolti Kenijec v Sloveniji. In pri tem se popolnoma strinjam z dejstvom, da si kot pripadnik kakšne marginalizirane družbene skupine težje priboriš svoje pravice.
Vsi družbeni sistemi so krivični. Eni bolj, drugi manj. Toda zdi se, da kljub temu številnim ljudem uspeva živeti srečno in svobodno življenje (seveda se tu lahko začnemo prepirati glede definicije pojmov).
Zdi se mi, da si velikokrat sami nastavimo zanko okrog vratu in se pahnemo v nesvobodo, ker sprejmemo družbeno igro, ki se nam tako "velikodušno ponuja". V želji, da bi bili sprejeti, da bi ugajali, da bi nas drugi priznali. Identificiramo se s tistim, kar na drugi govorijo, da smo ali bi morali biti.
Velik del svobode je v tem, da si upaš biti in živeti to, kar si in da ne padeš na finto vsiljene identite s strani drugih. Ko čutiš svojo resnično vrednost, drugi težje determinirajo tvoje življenje.