titud
5 p
Offline
Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
Sanjam neko precej veliko škatlo, v kateri nepremično ležijo trije otroci, oblečeni v starinske otroške obleke. Vidim roke s precej širokimi raševinatstimi rokavi, ki škatlo pokrijejo s pokorovom, potem pa vidim postavo podobno staremu menihu, ki mi je od nekje znana, in ki gre s to škatko pod pazduhuho po stopnicah nekam v kletne prostore. Zbudim se iz sanj v neki kamniti sobi/celici in se takoj spravim na straca poleg sebe (očitno meni znano osebo iz sanj) in od njega panično zahtevam, da naj pove, kam je odnesel otroke. Menih mi reče, naj ga pustim pri miru, saj da sem otroke očitno samo sanjal in da ne ve nič o nobenih otrocih, hkrati pa me gleda precej zagonetno in porogljivo (kot da ve, kje so otroci oz. vsaj kaj sem sanjal oz. vsaj da ve, kaj te moje sanje pomenijo,,,). Zagrozil sem mu, da bom nanj naščuval celo četo vojakov, ki bodo že izvlekli iz njega, kar mi skriva... Grem v nek sosednji prostor, kjer se kakšna desetina tamkajšnjih mladeničev med sabo živahno sablja, ruva in se na sploh zabava. Na povelje nekoga (očitno mojega znanca) se strumno oblečejo v kozakom podobne temne uniforme (z visoko kučmo, manšetami, zlatimi gumbi in trakovi, šiokimi hlačami, visokimi škornji..). Poveljnik mi naroči, naj se vrnem k njim ponoči, da bodo že uredili zadeve. Ponoči se vrnem v to sobano, ki pa je bila tako temna, da sem komaj razločil obrise vojakov, ki so v temnih uniformah ležali kar po tleh. Hočem jih zbuditi, vendar nihče ne regaira niti na moje prošnje niti pozive niti na brce. Potem jim zagrozim, da si bom izbral enega in ga presekal na dvoje, če se takoj ne spravijo pokonci. Še vedno nič, zato se res postavim na široko nad enega od ležečih in ga usekam s sabljo vzdolž po hrbtu, da se čisto razpre. Zaradi mehkobe udarca ugotovim, da so na tleh ležeče postave samo uniforme, napolnjenje s cunjami. Tedaj se odprejo vrata in v sobo vpadejo kozaki v belih srajcah, se smejijo in se med sabo nasploh navdšujejo nad tem, kako se me preslepili. Takoj mi je jasno, da se na njihovo pomoč ne nemorem zanesti, ker pa sem zarad njihove nepredvidljivosti zbal tudi njihove rekcije na to, da bi enega od njih dejansko presekal, sem se od nelagodja nad situacijo dejansko zbudil....
|