Jurij Gustinčič
Mladina, 2. december 2006
Moč in prekletstvo manjšine
Če drugačni nikakor ne smejo biti med nami, kam naj gredo? http://www.mladina.si/tednik/200649/clanek/sve--pod_crto-jurij_gustincic/ Quote:"Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da njihova občina ni primerna za naselitev Romov, saj leži v območju Nature 2000 in na vodovarstvenem območju."
Kulturnost slovenske predstave o tem, kaj je civilizacija, na vrhuncu! Ven vsi tisti, ki si ne umivajo rok! In prepričanje, da smo kultura čistih rok, če pa si jih kdo ne umiva redno - ven iz družbe. (Spomnil sem se, da je bil Beethoven telesno umazan človek. Fuj Beethoven?) Očitno ljudem, ki nočejo Romov, če se ti ne umivajo dovolj, ne pride na misel, da to še ni razlog za pregon.
Še preden bi se pojavila kakršna koli misel na civilizacijsko izobraževalno akcijo, pride razjarjeni krik: ven z Romi! Ven z drugačnostjo? So seveda nekateri civilizirani Slovenci, ki bi pred izgonom poskušali popraviti stvari vzgojno, recimo z akcijo gasilcev. So drugi, ki bi pustili Rome do vrat in jim naredili neki civilizacijski kotiček, ki bi ga varovali stražniki brez poseganja po sili. Ali pa bi bila sila dovoljena le po posebnem zborovanju občinskega sveta.
Quote:Romi ne morejo zamajati nenadoma prebujene želje po monolitnosti. Monolitnosti čistega, domačega, čisto nacionalnega čuta, ki ni odvisen od velikosti naroda - seveda če je na svojem ozemlju osredotočen in prežet z nekakšno enotnostjo. Nihče nam nič ne more, če začutimo enotnost. No, vsekakor mislimo, da nam nič ne morejo, denimo, Hrvati, prav tako ne Srbi, morebiti bi se uprli tudi Avstrijcem, v najhujšem primeru celo Italijanom. Ustavila bi nas seveda Evropska unija, še bolj gotovo Američani - če se ne bi zgodilo kaj zelo nenavadnega in bi se uprli še komu, četudi tega od samih sebe ne pričakujemo.
Stvar je v tem, da samih sebe ne poznamo do dna, ne poznamo vsega, kar se je razpaslo po naši lepi deželi, med njenimi običaji in pravili. Nekaj pa je popolnoma jasno in nepreklicno: ne damo se nekulturnosti, kot jo poznamo, in za tiste, ki se tega ne držijo - ni prostora. To smo zadnje tedne zelo glasno in brez razmišljanja vzklikali po zborovanjih in gostilnah: za Rome ni prostora. Ne zdaj in ne potem. Naj si poiščejo druge kraje.
Druge kraje? Le kje so ti drugi kraji?!
Logika vznemirjenih vaščanov, ki so vzklikali gesla o čistosti nacije in zgražanju nad drugačnostjo, se je ustavila pred vprašanjem: če drugačni nikakor ne smejo biti takšni med nami - to je nepreklicno - kam naj gredo?
Quote:Ah ja, saj bo država izdelala poseben zakon o Romih. Domnevam, da bodo v tem zakonu tudi rezervati. Da je sama zamisel o posebnem zakonu skrajno vprašljiva, ne bomo govorili na glas. Le mimogrede: zakaj je potreben poseben zakon o ljudeh, ki imajo med nami pravico živeti in bi morali biti obravnavani kot vsi drugi? Krik - ven z Romi - se ne razlikuje bistveno od vladne in parlamentarne modrosti, da moramo imeti o neki skupini naših lastnih ljudi - poseben zakon. Med takšnim razmišljanjem in vzklikom - to pa ne med nami - ni bistvene razlike.
Če so naši, potem zanje veljajo splošna pravila. Ali pa - niso naši. Res, Američani so za svoje Indijance naredili rezervate. Toda to so Američani. Iz rezervatov so si nekatera indijanska plemena naredila tudi vir dohodka, s turizmom. Ali bi mi kaj takšnega sploh znali narediti v Ambrusu? Ne ve se, ali bi kaj takšnega dovolila slovenska nacionalna duša. Ne ve se niti, kaj bi rekli naši Romi. Na Madžarskem so Romi veliko prispevali h glasbeni slavi - saj cigansko muziko izvajajo ne le Romi, marveč tudi resni Bartokov kvartet. Do tega pa je treba priti in so prišli s skupnimi močmi Madžari in Romi!
Ne vem, ali smo česa takšnega zmožni tudi s skupnimi močmi. Medtem pa tole: ne moremo se pohvaliti z visoko kulturnostjo. Še manj: naša kulturnost je šibka. Včasih tudi hinavska.