Kako globoko zna biti medijsko in politično dno, so si mnogi med vami lahko ogledali v torkovi oddaji naše nacionalne televizije. Nadebudni snovalci oddaje, ki imajo na očeh le številke gledanosti in reklame, so tokrat presegli sami sebe. V oddajo so povabili najbolj demagoškega politika na eni strani in predstavnike marginalizirane narodnostne skupine na drugi. Želeli so show in dobili so ga. Saj drugega ni bilo za pričakovati: zmerjanje, žalitve, poceni zasmehovanje. Politik, ki so ga povabili, drugega tako ne zna in so morali pričakovati, da se bo zgodilo to, kar se je: najbolj sramotna oddaja v zgodovini samostojne Slovenije. In marsikoga je bilo res sram, da se to dogaja v Sloveniji.

Marsikdo pa se je dal poceni demagogiji potegniti v blato in je navdušeno pritrjeval sovražnemu in primitivnemu govoru. V razgretem ozračju zadnjih tednov, ko je duh nestrpnosti in sovraštva ušel iz steklenice, kamor smo ga zaprli, ko smo si še prizadevali za vzpostavitev moderne, pravične in do manjšin strpne države, to pravzaprav ne preseneča več.

Zdaj lahko samo čakamo na nadaljnji razvoj dogodkov. Mediji in novinarji med sabo tekmujejo, kdo bo še bolj provokativen, še bolj gledan. Bo že kdo presegel torkov dosežek in zlezel še naprej po sramotni piramidi uspeha za vsako ceno.

Spirale nestrpnosti in sovraštva niso neznane sodobni zgodovini. Nacisti so se dvignili na tak način in prej zmerni ter spodobni nemški državljani so naenkrat ponoreli in začeli preganjati Žide ter druge manjvredne ljudi. Takrat smo veljali za manjvredne Slovenci, pa so kmalu preganjali in pobijali tudi nas.

Danes imajo nekateri za manjvredne Rome in to nam je skušal dokazati naš politik v torkovi oddaji. Vzbujanje nestrpnosti in sovražnih čustev se je preračunljivim demagoškim politikom že večkrat obrestovalo, saj jih je s sabo na vrh ponesel val ljudskega sovraštva. Seveda samo za nekaj časa. A vmes je bila velikokrat storjena ogromna škoda. Ko je Milošević s svojim sovražnim govorom spodbujal srbski nacionalizem in ga usmerjal proti drugim narodom, so mu pri tem mediji pridno pomagali. Brez njih se pravzaprav ne bi moglo zgoditi tisto, kar se je potem zgodilo in kar je prineslo smrt več sto tisočim ljudem.

Na srečo okoliščine danes v Sloveniji niso takšne, da bi se lahko zgodilo, kaj tako strahotnega, v takšnih dimenzijah. A moramo si biti na jasnem: te strahote so se začele s podobnim sovražnim in nestrpnim govorom, kot smo mu priča te dni. Kvalitativno gre za povsem enake pojave, čeprav številčno posledice ne morejo biti primerljive s tistimi v nekdanji Nemčiji ali Jugoslaviji.

In čas je, da se tudi mediji streznijo.
Janez Drnovšek