Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 14
(Read 48820 times)
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
manjšine v demokraciji - rom-i
05.11.2006 at 13:11:46
 
Quote:
Orientalizem po slovensko
       

Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda, kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!


... potem pa se najde krdelo umazanih pritepencev z od dima in od umazanije osmojeno poltjo, v raztrganih, pisanih capah, ki kuri kresove na vodovarstvenem območju naše lepe in čiste Slovenije. Res, prava groza! Slovenceljni, ki zelenim strankam na volitvah v povprečju namenijo beden odstotek glasov, so nenadoma postali težki okoljevarstveniki. Vse za čisto Slovenijo! Za Slovenijo brez Ciganov. Ko pošteni slovenski kmetje na njive, ki ležijo nad podtalnico z glavnimi zajetji pitne vode, zlijejo na hektolitre prašičje gnojnice in potem natrosijo še na tone pesticidov, se običajno ne zgani nihče. Ko pa cigani zakurijo kakšen akumulator, je to čisti »horror«. Izgleda, kot da so Romi tisti, ki proizvajajo odpadke. V resnici pa le zbirajo ostanke, ki jih puščamo »civilizirani« zahodnjaki. Naš prispevek h globalnemu segrevanju in uničevanju narave je neprimerno višji od prispevka Romov. Predvsem mi smo tisti, ki objestno trošimo naravne vire in povzročamo katastrofalno polucijo planeta. Tudi tako, da kupujemo proizvode, ki jih ne potrebujemo. Tako, da uživamo hrano, katere pridelava uničujoče obremenjuje naš planet. Potem je tu še prekomerna uporaba kemikalij, zdravil, objestna potrata električne energije in nafte. Romi so preveč slabi potrošniki, da bi jim lahko naprtili greh onesnaževanja. Tudi najbolj malomaren Rom ne more prispevati toliko k svinjanju planeta, kot povprečen civiliziranec iz urbane sredine.


Rome so preselili v kraj, kako ironično, kjer so pred nekaj meseci policisti skupinici mednarodnih protestnikov, ki so se zavzemali za zaprtje prehodnih domov, s pendreki kazali, kako v Sloveniji deluje pravna država.


Postavljena je bila paradigma za reševanje tovrstnih problemov v bodoče. Če pravna država nasprotuje volji ljudstva, potem je potrebno demontirati pravno državo. Pragmatičen in dinamičen pristop. Upoštevati je potrebno iniciativo krajanov. Upoštevati se mora glas ljudi. Zgoditi se mora ljudstvo. To je resnična – neposredna demokracija, ki jo oblikuje referendumska volja ulice.



Romov je veliko premalo, da bi veljali za rentabilno ciljno skupino. Politiki se oblikujejo po okusu ljudstva, ki ga predstavlja večina. Ambružanov je več kot Ciganov, pa še Slovenci so – za razliko od temnopoltih nomadov, ki z belo tehniko in akumulatorji svinjajo sveto slovensko zemljico. Izračun je preprost. Lažje je prestaviti tiste, ki jih je manj in ki manj kričijo.
...
Uprizorili so nam deportacijo s človeškim obrazom - eksodus je postal humanitarna akcija.


Zakaj bi reševali problem Romov, ko pa je veliko lažje preprosto znebiti se jih?!


Tisti, ki pravijo, da gre za demontažo pravne države, imajo seveda prav. Izsiljena izselitev ljudi z zemlje, ki jo zakonito posedujejo, v namestitveni center, ki spominja bolj na kakšno ječo, je nedvomno poraz pravne države.


Pravna država razpada in najbrž bi bilo naivno pričakovati, če bodo tožilstvo in organi pregona sedaj opravili svoje delo do konca – vložili obtožnico (vse potrebne dokaze so že posnele kamere) proti tistim, ki so v Ambrusu storili najhujša kriminalna dejanja. Najmanj, kar bi morali storiti, obtožiti bi morali vse hujskače iz množice Ambružanov zaradi spodbujanja rasnega sovraštva in za poskus umora (linča).

Netenje rasne sovražnosti in poskus umora so veliko hujši zločini, kot vožnja z neregistriranim avtomobilom ali jemanje polen s tujega borjača.



Žive naj vsi narodi, (razen ciganov seveda!) Ne vrag, le sosed bo mejak.
Še dobro, da sedaj vemo, kdo je resnični vrag v pobožni slovenski deželici – to so cigani, ciganke in njihovi mladiči.
(tisti ki so svobodni op.gape)

Na nek način je smešno, da se Slovenci bojijo prav Romov, ki so eden najbolj miroljubnih narodov sveta. V vsej svoji zgodovini niso nikoli začeli vojne (to je nekaj, s čimer se pogosto hvalimo Slovenci), niti niso nikoli osnovali centralistične države z represivnimi strukturami.
Beseda Rom v prevodu pomeni človek.

Civili so pač lahko le tisti, ki so »civilizirani.« Saj veste, to so tisti, ki imajo večje in lepše hiše, lepše pokošeno travico in bolj pravilno zložena drva. To so tisti, ki se okopani in naparfumirani vsako nedeljo v pražnjem in zlikanem gvantu odpravijo k maši. To so tisti, ki obiskujejo gledališče ali vsaj kakšen koncert domačega pevskega zbora. To so tisti, ki ne preklinjajo kar tako in vse prek, marveč le takrat, ko si to kdo to zasluži.



Mnogi še danes mislijo, da je bil napadalec Rom.
A storilec je bil Slovenec

Jaz sem namreč vedno mislil, da najhujši kriminalci živijo v razkošnih vilah z bazenom, kjer jih stražijo oboroženi varnostniki.

Dogajanja v Ambrusu je torej sprožil dogodek, za katerega absolutno niso krivi Romi. Slovenec je s kolom po glavi Slovenca. Brat brata.

Gorenjska heroinska naveza je živ primer uspešnih slovenskih kriminalcev - finih, uglajenih domačinov. Za Kranj pravijo, da je središče narkomafije. Zakaj ne bi izselili vseh prebivalcev Kranja v namestitvene centre in rešili bi problem kriminala v Sloveniji?? Tako bi odstranili tudi kriminalce! Ne izplača se. Kriminalci in nasilneži so povsod.


Tudi hrabri bombaši, ki so metali ročne bombe v romske hiše v Dobruški Vasi, so bili Slovenci.


Srečanje s Cigani so v domišljiji ljudi že od petnajstega stoletja vnaprej vzbujala predvsem negativne občutke. A zakaj bi segali nazaj v čase, ko so se preprosti in nepismeni tlačani bali Turkov bolj kot samega hudiča? Poglejmo raje v čas, ko se je že jasno začrtala slovenska nacionalna zavest – v čas, ko so se Slovenci začeli množično opismenjevati. Tako ne moremo mimo zbirke Mohorjeve družbe Slovenske večernice, ki izhajajo že precej več kot 100 let. Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1851 z namenom poučevati in vzgajati v krščanskem duhu. Iz citatov v Slovenskih večernicah je mogoče izluščiti mnoge predsodke, ki spremljajo cigane: oni kradejo, lažejo, morijo, sleparijo, kradejo otroke, se vlačijo po svetu, odžirajo poštenim, jedo mrhovino, zelo radi se plazijo po vseh štirih in tako dalje. Iz tistih časov izhaja tudi glagol »ociganiti« v pomenu goljufati. Za takšno pisno podobo pa niso skrbele le Slovenske večernice, ampak tudi slovenski časniki, kot sta bila Slovenski narod in Slovenec. V devetnajstem stoletju je bil kriminalizirani način razmišljanja o Ciganih že močno ukoreninjen - tudi zaradi etnografskega portreta Ciganov, ki ga je leta 1783 napisal Heinnrich Grellman in so ga pozneje prevzemali mnogi etnologi, zgodovinopisci, literati in slikarji. Zanimivo podobo nam pokaže tudi slovensko ljudsko pripovedništvo in pesništvo. Cigani se sicer ne pojavljajo pogosto, toda takrat ko se, so običajno zviti, premeteni, izsiljevalski, lažnivi, škodoželjni postopači, prevaranti, tatovi, ki so grdi in umazani, če že delajo, so brusači, kovači ali glasbeniki – so črne barve – predstavljeni kot očitno nasprotje poštenim, delavnim, skromnim, zaupanja vrednim, slovenskim kmetom v devetnajstem stoletju. (Splača se prebrati zbornik »Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi« s podnaslovom »Narativne podobe Ciganov/Romov«, iz katerega so nekateri navedki in razmišljanja v tem prispevku).

Sedaj vsi veliko govorijo o tem, da je potrebno poiskati trajno – to je (do)končno rešitev. Toda kakšno končno rešitev! Asociacija na Hitlerjevo »dokončno rešitev«, ki je pomenila začetek največjega genocida vseh časov, je morda malo prehuda. A ideologija, ki stoji za vsem tem, je vendarle na moč podobna - ideologija postave, ki govori o izvoljenem ljudstvu, ki je več vredno od drugih ljudstev in mu zato pripada nekaj več, kot pripada drugim. In seveda - ljudje imajo radi trajne rešitve.



Tako smo danes Romom pripravljeni priznati vsaj to, da so vešči zabavljaštva in nastopanja, priznavamo jim njihov dar za improvizacijo in predvsem za glasbo.


Pogosto slišimo, da Romi ne motijo le tistih, ki z njimi nimajo nobenega opravka ali tistih, ki živijo daleč stran od njih. Toda – mar ne živimo prav vsi v življenjskih sredinah, kjer nas kaj moti.

Toda, ali naj zato, ker me nekaj ali nekdo moti, zahtevam od države, da »moteče elemente« deportira v namestitveni center?!! Naj zaradi »motenj«, ki jih ne morem prenašati več, zberem 200 somišljenikov ter se skupaj z njimi odpravim na bojni pohod?! In nenazadnje, lahko se zgodi, da bom morda že jutri tisti »moteči element« prav jaz ...


Zakaj se ne bi (raziskovalni) novinarji kdaj pojavili na skrunjenem kraju in posneli razdejanje, ki so ga povzročili Slovenci pred svojo lastno cerkvijo? Ne, Slovence bolj moti umetniško sežiganje križev, lepljenje zvonov in zgoščenke s podgano v naročju Matere božje.

Ne bi se čudil, če bi slišal Slovenca, ki bi ob pogledu na kupe smeti okoli cerkve dejal: »To niso ljudje, to so čisto navadni Cigani!« Stereotip umazanih in zanikrnih ciganov je tako močan in vseprisoten, da je beseda Cigan postala komaj kaj več, kot navadna psovka. Tako pač je. Tudi Slovenec je lahko kdaj tako slab kot Cigan, Cigan pa je včasih lahko skoraj tako dober kot Slovenec. Takim Romom potem rečejo, da so prilagojeni.

Integracija, ki poizkuša iz Romov delati Slovence, je v resnici samo perfidna asimilacija, ki jemlje Romom tisto, kar je zanje najbolj dragoceno – svobodo.

Slovenci, prikovani na verige tradicionalizma in spodobnosti, ki jo določa norma množice, takšne svobode nimamo (več).

Če priznamo ali ne, je Homo sapiens po svoji naravi veliko bolj ciganski, kot želimo ali hočemo priznati. Romi so relikt nekih davnih predcivilizacijskih časov, ostanek nečesa, kar je zapisano globoko v naši filogenezi. Tako ali drugače smo vsi neke vrste (udomačeni) Cigani, ko nezavedno hrepenimo po tisti svobodi, ki smo jo izgubili, ko smo se dokončno podredili diktatu civilizacijskih avtoritet – diktatu posvetnih in cerkvenih oblasti.

Policijska preselitev Romov na »sprejemljivejšo« lokacijo je le surova manifestacija takšne podreditve.



http://www.pozitivke.net/article.php/20061102175742944

prehud članek in premočna tema da bi jo spustil mimo ... imho ...

sm ga skrajšu precej

pod člankom so še mnogo zanimivi komentarji ...
jih morm še predelat ...

vidi pa se jasno ... sprejemanje ... lekcija ... vedno težja ... ni druge ... več ... kot svoboda ... od navezav ..
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #1 - 05.11.2006 at 13:37:16
 
tole je hudo čustveno nastrojen članek...

in valjda je treba sprejemat, se trudit in iskat kompromise, kjer se le da
sam se ni prav niti slepit, konfliktna romska naselja obstajajo in za konflikte niso vedno krivi samo slovenski sosedje... še večji problem je pa, da takrat, ko res niso krivi, se mnogokrat niti branit ne morejo...
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
satis
5
*****
Offline


Posts: 1073

Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #2 - 05.11.2006 at 13:39:06
 
Sigurno je tragedija, kar se je zgodilo z Romi, samo bolj kot bo pritiskala socialna stiska tudi nad Slovence, manj bo strpnosti.  To je znano tudi iz tujine, recimo Italije, kjer so pred kakim letom celo organizirali demonstracije proti slovenskim delavcem, češ, da jim odžirajo delo, vzrok pa je seveda v naraščanju brezposelnosti zaradi selitve na vzhodne trge. Jaz mislim, da vsi želimo živeti v miru in takoj, ko imaš v neposredni bližini nekoga, ki ogroža tvojo varnost, se čutiš ogroženega. Mene osebno ne briga nacionalnost, lahko je Rom, Slovenec, Američan, če me ogroža, se ga boš pač bal in boš upal na rešitev problema. Plut je Slovenec, pa ga nihče ne bi hotel imeti v neposredni bližini, pa Trobec je bil tudi Slovenec, hočem reči, ni problem v naciji, ampak v nesocializaciji, v strahu, v negotovosti, ki ga določene osebe vzbujajo, tudi narkomanov se povsod otepajo. Ljudje smo najkrutejša vrsta, upam, da ne bo prevladala nestrpnost, nekaj se govori, da se celo Romi iz Novega mesta že bojijo izselitve, čeprav so, vsaj nekateri, celo uradni lastniki zemljišč.  Sad
Back to top
 
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #3 - 05.11.2006 at 16:36:42
 

Okvirji gor akvirji dol...

rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa


Tista ciganska banda iz okolice Amrusa je samo dobila, kar je dolgo časa iskala...

Če bi pravna država delovala, bi bili vsi tisti cigani že zdavnaj na hladnem, na črno postavljene barake bi bile porušene, otroci pa tam, kjer bi lahko zanje primerno skrbeli.

Ljudje so pač dolgo časa prenašali bandite v svoji okolici in državno toleranco do ciganskega kriminala, zato jim je dopizdilo in so se morali sami postaviti za svoje okolje, za svojo lastnino in za svoja življenja.

Romska problematika na Dolenjskem je v tem, da si očitno lahko tam Romi oziroma Cigani (dokler oni mene imenujejo civil ali čivil, jim bom jaz pravil cigani) privoščijo preveč. Kadar si Slovenec prilasti kaj tujega, je to kraja, kadar krade Cigan, pa je to samo izkazovanje nenavadnega oziroma samosvojega odnosa do tuje lastnine, ki korenini v njihovi nadvse bogati kulturi...

Je pa zanimivo, kako imamo v tej "debati" dve vrsti ljudi: tisti, ki so v stiku s temi dolenjskimi cigani imajo vsi po vrsti negativne izkušnje; in seveda druge, ki nadvse radi s tujim kurcem pretepajo po koprivah (to so razni militantni tolerantneži, katerih poreklo se sledi na razne kumrovške univerze in FDV, delujejo pa iz raznih kvazicivilnih inštitucij, ki so so si uzurpirale monopol nad toleranco in blefom, ki se mu reče pravice - seveda predvsem tako, da kršijo pravice drugih, ponavadi tistih, ki jim ostanejo samo dolžnosti), ti so ponavadi cigane srečali predvsem v knjigah ali mogoče kvečjemu preko TV sprejemnika.

Ničesar nimam proti Ciganom kot takim, vendar sem prepričan, da si tudi Cigani oziroma Romi delajo s podporo takšnim kriminalcem medvedjo uslugo - konec koncev bi si pridobili spoštovanje, če bi imeli zares pospravljeno pred svojim pragom. Zanimivo in poučno pa je tudi, da teh kriminalcov nočejo med sebe niti ostali cigani.


uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #4 - 05.11.2006 at 19:51:51
 

Luka Dekleva Humar, Finance, 3. november 2006
http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=167101

Romi niso ne cigani ne nomadi, so Romi

Ob ambruški tragediji z Romi bi bilo zanimivo vedeti, koliko o Romih, njihovi zgodovini, navadah, vedo njihovi sosedi. Tisti, ki so praviloma prvi, ko je "ogenj v strehi".

Pred leti je na tržaški filozofski fakulteti o romski problematiki predaval eden boljših poznavalcev Romov, docent na katedri za romsko kulturo in jezik Santino Spinelli. Je prvi Rom v Evropi, ki je dosegel tako visok položaj v univerzitetni hierarhiji. Med drugim je dejal: "Še slabše od tega, da se Rome poimenuje cigani, je poimenovanje nomadi. Nomadi nimajo nobene etnične konotacije. Nomadstvo, kakršno poznamo v Evropi, je posledica politike zavračanja. Romi so bili prisiljeni v nenehno selitev, saj so bili pod nenehno prisilo," je dejal Spinelli. Profesor zase pravi, da je najprej Italijan, šele nato Rom.

Beseda Rom je metonimija, s katero Romi poimenujejo sami sebe. Izvira iz sanskrtske besede domba, ki pomeni svoboden človek. Cigan je beseda, ki so jo Neromi dali Romom, izhaja pa iz grške besede agiptoi in pomeni nedotakljiv v smislu heretične sekte čarovnikov Azinkanos, ki so se ukvarjali z magijo. Romi so etnična transnacionalna skupina iz severne Indije, razdeljena v pet osrednjih skupin: Romi, Sinti, Kale (Iberski polotok), Manouche (Francija) in Romnichals (Velika Britanija). Skupna sta jim dežela, od koder izvirajo, in jezik romanes, ki ima veliko narečij.

Zgodovinski viri omenjajo Rome v Sloveniji že v 15. stoletju. Naselitev v našem prostoru pa je potekala po treh poteh: predniki Romov, ki živijo v Prekmurju, so prišli k nam prek madžarskega ozemlja, dolenjska skupina Romov prek Hrvaške, na Gorenjskem pa so se naselile manjše skupine Sintov, ki so prišli k nam s severa prek današnje Avstrije.


Številke in ljudje

* V Sloveniji živi do 10.000 Romov, v Evropi okoli 13 milijonov.

* Na zadnjem popisu 2002 se je za Rome opredelilo 3.246 ljudi, romski jezik pa je za maternega navedlo 3.834 oseb.

* Največje romsko naselje s 600 prebivalci je prekmurska Pušča.

* Največ Romov pri nas živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in v Mariboru z okolico.

* V Sloveniji je 22 romskih društev, ki delujejo v 17 občinah.

* Med drugo svetovno vojno so imeli Romi isto usodo kot Židi; pol milijona jih je bilo ubitih in pokopanih v skupinskih grobovih.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #5 - 05.11.2006 at 20:05:15
 

Ksenija Hahonina, Mladina, 28. oktober 2006
http://www.mladina.si/tednik/200644/clanek/slo--manjsine-ksenija_hahonina/

S kolom po glavi
Zakaj bi krajani Ambrusa radi pregnali Rome?
     
Romsko naselje, ki meji na krajevno skupnost Ambrus, je na očeh javnosti že od pamtiveka, a nikoli do zdaj ni bilo v tem delu občine Ivančna Gorica toliko emocij in razburjenja kot ta teden. Če povzamemo na kratko, 40-letni R. Č. je s kolom udaril po glavi 57-letnega Ambrušana Jožeta Šinkovca; tega so morali zaradi poškodbe operirati in se v času nastajanja članka še ni zbudil iz kome. Ker pa je R. Č. živel v omenjenem romskem naselju, torej v Dečji vasi pri Zagradcu, so ga Romi zapustili iz strahu pred grožnjami vaščanov Ambrusa, ki jih je bilo po javnih radiu in televiziji slišati po vsej Sloveniji.

"R. Č. je Slovenec. Romi s tem incidentom nimamo čisto nič. K nam je prišel, ko je pet let odsedel v zaporu," je povedal Mirko Strojan in prosil, naj ne razglašamo, kje zdaj prebiva njegova družina, ki se je umaknila z območja Ivančne Gorice. "Veste, če pridete k nam po pomoč, vam bomo pomagali," je o razlogih, zakaj so ga sprejeli medse, povedala mlada Rominja. "K nam je prišel v stiski, ker ni imel kje živeti. Začasno smo ga sprejeli, dokler ne najde stanovanja, zdaj pa smo krivi vsi Romi!"

Beseda "naselje", iz katerega so se umaknili Strojanovi, je pravzaprav za eno hišo, nekaj kolib in prikolico - pretirana. Začelo se je z Romom Brajdičem, ki se je v te kraje vrnil iz partizanov. Njegov sin Miha, ki se je preživljal z nabiranjem gob, je skrivaj kupil zemljo. Po poroki z Rominjo Jelgo iz Trebnjega je zamenjal priimek v Strojan, postavil hišo in vzgojil dvanajst otrok. V bližini hiše stoji kapelica, kjer so Strojanovi redno prižigali sveče in ni ga bilo leta, da se družina ne bi udeležila slovesnosti v najpomembnejšem slovenskem romarskem kraju, na Brezjah. Še pred kratkim je, ko ste prišli k Strojanovim na obisk, jekleni poglavar družine Miha kljub bolezni pokončno obsedel sredi dvorišča, obkrožen s sorodniki. Ko je spregovoril, so obmolknili celo psi. Njegova hiša je bila pred dvema letoma prvič omenjena v medijih, ko so se vaščani krajevne skupnosti Krka odločili, da bodo mlade Rome, med katerimi so bili tudi Strojanovi otroci, nagnali s travnika ob robu gozdička, kjer so ti taborili na tuji zemlji. Medtem ko je lastnik mirno spal doma, je petindvajset oboroženih mož, ki so se odločili vzeti stvari v svoje roke, prevrnilo avtomobil Romov, med streljanjem pa je krogla Neromu razparala uho, prebila vrat in obtičala v lopatici. "Nazadnje so ugotovili, da je oškodovanec skočil iz grmovja, vaščan je mislil, da je Rom, in je zato streljal," je pojasnil eden od Mihovih sinov in udeleženec dogodka Mirko Strojan.

Poglavar družine je kmalu po tem dogodku umrl zaradi raka. Njegova hiša pa se je vnovič pojavila v časopisih lani, ko je nekdo na dvorišče pred njo odvrgel bombo - storilci še danes niso znani … "Zavarovalnica je tedaj pokrila škodo, to pomeni, da so že nekaj raziskali. Veste, mi imamo hišo zavarovano za deset let," je razglabljal Mirko, čigar govorica se je v zadnjih dveh letih bistveno oplemenitila. "Kmet, ki je kmeta udaril po glavi, je že na prostosti," je dejal starejši od Strojanovih otrok, ki je poimenovan po očetu. "Če bi bil to jaz, Rom, bi se takoj poslovil od družine za trideset let, ker pa on ni Rom, so ga takoj izpustili. Če ga hočejo vaščani ubiti - jaz ga ne bom branil. Bom pa branil svojo družino, ker smo na svoji zemlji." Miha Strojan prizna, da je že bil zaprt, in sicer osem let, a ne zaradi telesnih poškodb: "Bil sem narkoman."

Vse očitke Ambrušanov, da je bila cesta, ob kateri stoji hiša, nekajkrat zaprta - zavračajo. "Ko je bila fešta, je bilo veliko avtomobilov, a smo dali znak stop spredaj in zadaj," je pojasnil Mirko. "Res je, da zaradi pomanjkanja prostora kdaj parkiramo ob cesti, a so nam zdaj zato brez kakršnega koli dovoljenja odpeljali tri avtomobile. Kako je to mogoče, da s tuje zemlje brez dovoljenja lastnika kar odpeljejo?"

Z vodovarstvenega območja, kjer stoji hiša Stojanovih, se je družina pripravljena seliti na nadomestno lokacijo. "Tudi doplačali bi, če bi bilo treba," je rekel Mirko Strojan. "Imeli smo že sestanek z županom. Imamo tudi svojega odvetnika."

Dodatne urice

Županu Ivančne Gorice Jerneju Lampretu (SDS) se je ves rašomon zgodil tik pred drugim krogom volitev. "Mislite, da lahko župan reši problematiko, ki bi jo morali reševati na nacionalni, državni ravni?" je vprašal, ko smo mu telefonirali. Kot je pojasnil, je v občini s 14 tisoč prebivalci na upravni enoti registriranih vsega skupaj 40 Romov. "Romi živijo na vodovarstvenem območju, krajani pa ne dovolijo, da se tja napeljeta vodovod in elektrika, čeprav potekata čisto blizu," je pojasnil. "Upa se, da bomo našli nadomestno lokacijo, a zmeraj, ko smo kaj našli, smo naleteli na odpor prebivalcev. Nihče ne želi imeti Roma za soseda ..."

Po Lampretovem mnenju bi bila rešitev, če bi vseeno našli zemljo za nadomestno gradnjo, romske otroke pa dali v šolo: "Tako pa jim tudi dajem prav, saj otrok ne more iti v šolo ali vrtec umazan, ker bo že od samega začetka diskreditiran." Nato je omenil, da je treba biti pri takšnih spremembah pozoren, saj je šolski minister Milan Zver (SDS) "uvedel nekaj dodatnih uric za romske otroke v Novem mestu, pa je javnost temu takoj nasprotovala, čeprav bi bilo to za romske otroke dobro". A smo ga opomnili, da v OŠ Bršljin ne gre za "par dodatnih uric", ampak za ločevanje otrok po narodnosti že v prvem razredu osnovne šole, kar bo otroke verjetno zaznamovalo za vse življenje in vsekakor ne bo prispevalo k boljšemu sporazumevanju med romskimi in neromskimi otroki. "Toliko se jaz na to problematiko ne spoznam." Boste torej šli v drugi krog volitev? "Zakaj me to sprašujete? Tukaj mešate romsko vprašanje s politiko, kar ni dobro. Mislim, da se dogodek post festum izkorišča v predvolilni kampanji."

Politično korektni

Predstavniki krajevne skupnosti Ambrus so povedali, da je bil ponedeljkov protest krajanov, na katerem je okrog 300 vaščanov izžvižgalo župana in predstavnike policije, stihijski. "Krajevna skupnost ni bila pobudnica zborovanja," je dejal njen predsednik Alojz Šinkovec. "Dokler je bil živ Miha, je imel on glavno besedo in smo povsem normalno živeli. Ko je umrl in so otroci zrasli, pa so se začele težave stopnjevati," je povedal član KS Ambrus Branko Hočevar. "Na primer izsiljevanje starejših žensk. Vedo, kdaj gospe, ki so same, dobijo pokojnino, gredo k njim in te jim dajejo po deset jurjev, da imajo mir." Osem zbranih predstavnikov KS Ambrus smo vprašali, ali se jim zdi primerno, da obtožujejo Rome, čeprav za zadnji incident ni kriv Rom. "Vemo, da ni Rom. V tem naselju živi veliko Neromov in sploh ne vemo, koliko je tam Romov. Storilec je del kriminala, ki izhaja iz tega naselja," je dejal Hočevar. "Za nas je povsem vseeno, ali je Rom ali ne. Borimo se proti kriminalu, ki izhaja iz tega zaselka. On pa je tam živel zadnjih deset let, z njimi je spal in jedel - torej je njihov." Vaščani so v en glas povedali, da jih skrbita dva vidika: ekološki in varnostni, in da odločno poudarjajo, da proti Romom kot narodu nimajo nič. Še več, danes plačujejo davek, ker so bili v preteklosti preveč strpni.

Ekološki vidik jih skrbi, ker zaselek stoji tako rekoč na zajetju pitne vode. "Nihče od nas na tej lokaciji ne bi dobil gradbenega dovoljenja. Tam pa so akumulatorji in odpadni avtomobili," je poudaril Andrej Mirtič. Varnostni, ker naj bi Romi cesto, ki je za Ambrušane glavna dovozna pot, zapirali s svojimi avtomobili. "Dejstvo je, da se še nobeden od Romov ni znašel v bolnišnici, naših krajanov pa je bilo tam več," se je vznemiril še en član krajevne skupnosti Slavko Babič, ki trdi, da so Romi z avtomobili zasledovali tudi njegovo ženo.

Poleg intenzivnejšega sodelovanja inšpekcijskih služb krajani pričakujejo še odziv na višji ravni. "Tako kot je bilo lani v Novem mestu," je rekel Babič. Kaj pa je bilo v Novem mestu?" Milan Zver je naredil red v šoli, pa tudi hišo so podrli."
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #6 - 05.11.2006 at 20:11:42
 

Mateja Hrastar, Uvodnik, Mladina, 28. oktober 2006
http://www.mladina.si/tednik/200644/clanek/uvo-uvodnik--mateja_hrastar/

Nikab in šloganje

Videla sem jih v Parizu. V predmestju St. Denis, ki slovi kot zloglasno, a je v svojem centru podobno Domžalam s stoletno zgodovino. Ob bazenu, univerzi, liceju, baziliki z grobovi skoraj vseh francoskih kraljev, modernistični mestni hiši, ob nakupovalnem središču so jim mestne oblasti naredile kamp. Lepo asfaltiran, z vso komunalno infrastrukturo. Pridejo, če želijo, parkirajo svoje prikolice, razpostavijo plastične stole, namestijo satelitske antene, zakurijo žare, ob nedeljah na tržnici pred baziliko ženske mimoidočim odšlogajo … in ostanejo, kolikor časa hočejo, potem pa spet odvandrajo kam drugam. In prav nič se ne razlikujejo od drugih prebivalcev pariške prestolnice.

Pri nas pa: "Naši otroci se danes ne upajo več iti iz Zagradca proti Ambrusu peš, niti mi, stari, se ne počutimo tako sproščene, da bi šel kdo z biciklom, s kolesom po tej trasi." Tako se je pritoževal občan iz tistih koncev, kjer je spet izbruhnil "spopad" med civilisti in Romi. "Jutri, ko bom šel v službo, bi me lahko ustavili in pretepli, tako kot so Jožeta. Si ne upam nič povedat," je bil prestrašen drugi. "Če kaj povem, me bo drugi dan Rom dobil in ubil," se priduša občanka. Zakaj je spet izbruhnil boj med civilisti in Romi? Ker je 40-letni Roman s kolom po glavi udaril 57-letnega prebivalca Ambrusa. Janez Janeza. A Janez napadalec je živel z Romi. Torej so krivi oni. "To je že 50. primer, da so Romi pretepli domačina," se je pritožil Ambrušan. Stop, še enkrat - ni Rom udaril Neroma. Slovenec je udaril Slovenca. Nič za to: "Bo pa tamle gor stoprocentno masaker, požgem vse in zakoljem, tule povem pred kamero. Enega mojega otroka ali karkoli mi naredijo, gre vse, se ne bomo nič tukaj pogovarjali, sigurno ne," je Dolenjec neovirano povedal v kamero nacionalke, v poročilu z nočnega zborovanja domačinov v kulturnem domu, na katerem so domačini po besedah novinarke opozarjali na "več kot desetletni problem - podivjane Rome". Romi so se medtem dobesedno evakuirali, Dolenjci so grozili s pogromom.

Se vam vse skupaj zdi neverjetno? Res je. Neverjetno. A resnično. In zaradi tega nas je lahko sram. Toda obstaja trik: kaj niso nemara mediji tisti, ki posredujejo izkrivljen odnos Slovencev do Romov? Izjave Neromov, ki živijo na območjih z manjšinskim romskih prebivalstvom, so vedno politično nekorektne. In mediji to dopustijo. Zakaj denimo so politično izjemno korektni v odnosu do Židov, čedalje bolj do muslimanov in homoseksualcev, ne morejo pa regulirati meje dopustnega v odnosu do Romov? Dejstvo je, da je slovenska raven multikulturalnosti v jurski dobi. Poglejmo neki drug primer multikulturalnosti. Britanija. Tako kot ima vsak Slovenec svojega Roma, ima vsak Britanec svojega muslimana. Načeloma Britanci in muslimani živijo v simbiozi. A od časa do časa izbruhne kakšen disput. Pred nekaj tedni je Jack Straw, prominenten britanski politik, izjavil, da je popolnoma nesprejemljivo, da nekatere britanske muslimanke nosijo nikab, obleko, ki zakriva tudi njihov obraz. Izjava je padla v kontekstu sodne pravde učiteljice, ki so ji prepovedali, da bi v nikabu predavala svojim učencem, ko obleke ni hotela sleči, so jo odpustili. Odprla se je razprava o kulturnih vrednotah, o tem, zakaj britanski muslimani niso popolnoma integrirani, temveč želijo obdržati nekatere svoje vrednote, o svobodi oblačenja in veroizpovedi, o simbiozi kultur. A v nobenem britanskem mediju ni bilo zaslediti pozivov k poboju pripadnikov druge kulture. Kljub temu da britansko javnost že nekaj let bombardirajo s povezavami muslimanov in teroristov ter so v podzavest marsikaterega Britanca že vsadili strah. A vseeno so tudi v tokratni debati govorili o vprašanju asimilacije ali integracije, nikakor pa ne o pogromih. Odkrito sovraštvo je ostalo za gostilniškimi omizji, v javnosti so bili dosledno politično korektni.

Obstaja pa še drug trik: kaj pa, če je vse skupaj stvar politike? Živimo v državi, kjer je sedanji premier leta 2002, ko je bil še navaden poslanec, nasprotoval, da bi imela njegova domača občina Grosuplje romskega svetnika, češ da tam živi premajhno število Romov ter da je njihova skupnost nehomogena. Živimo v državi, kjer je ta isti grosupeljski poslanec, nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami, ki so ga katapultirale na premierski stolček, v bolnišnici obiskal človeka, ki so ga domnevno obstrelili Romi. In se kasneje pridružil protestom Dolenjcev pred vladno palačo, ki so zahtevali rešitev romskega vprašanja. Avgusta istega leta je v osrednjem tiskanem mediju o romskem vprašanju izjavil: "Do nerazumevanja prihaja v primerih, ko se odgovornost večine do manjšine obrača in se zagovarja, pa tudi uveljavlja nekakšen nadstatus tistih, ki jih je slovenski narod povabil k oblikovanju svoje države." Večvredni in manjvredni. Odkar je na ablasti, se v to problematiko nič več ne vtika, saj mu čisto zares ni potrebno. Dovolj je bilo, da je s svojo navzočnostjo pred volitvami leta 2004 dal žegen "reševanju romske problematike" in od takrat pa do letošnjih lokalnih volitev je to postal legitimen način govora. Celo tako daleč je šlo, da človeku, ki je letos zmagal na lokalnih volitvah in postal župan prestolnice, javno očitajo, da mu je na povolilni zabavi igral romski bend.

Te dni je legendarni Miroslav Blažević, bivši selektor hrvaške nogometne reprezentance, postal trener mednarodne romske reprezentance. Zanjo bodo igrali Romi iz Hrvaške, Avstrije, Slovenije, Italije, Madžarske, BiH in Srbije. Pa Ćiro s tem nima problemov, nasprotno, celo zelo je navdušen: "Celo cigansko poreklo so našli v moji rodbini, majku im njihovu ludu, tako da imam sedaj do njih še večje obveznosti. Združiti želim vse Rome Evrope in sem sedaj na dobri poti, da se to zgodi." Ajme, če bi to postal Srečko Katanec, bi se mu verjetno odvzel slovenski potni list.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #7 - 05.11.2006 at 20:20:40
 


Men se še vedno dopade; kot tudi to, kako močno je dregnu:

http://www.mladina.si/projekti/proglas/razpisi/05-romi/003_proglas.html-l2


Ostali z istega razpisa za Mladinin proglas (družbeno angažiran oglas) na temo ROMI so pa tule (pomlad 2005):

http://www.mladina.si/projekti/proglas/razpisi/05-romi/
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #8 - 05.11.2006 at 20:23:12
 

Romski ponos

Santino Spinelli, prvi Rom, ki je postal univerzitetni docent

Saša Petejan, Mladina, 15. april 2002
http://www.mladina.si/tednik/200215/clanek/rom1/



Romi
Tisti narod, ki je že stoletja žrtev predsodkov in represije

Urša Matos, Mladina, 21. marec 2005
http://www.mladina.si/tednik/200512/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/



Hvala bogu, da smo relativno etnično čisti!
Dogodek v šoli v Bršljinu in njegova "razrešitev" vnašata v slovensko sceno novost:
odkriti zdaj tudi institucionalizirani rasizem in pa rasno zavest

Vlasta Jalušić, Mladina, 21. marec 2005
http://www.mladina.si/tednik/200512/clanek/slo-kolumna--vlasta_jalusic/
Back to top
« Last Edit: 05.11.2006 at 21:49:01 by ARS »  

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #9 - 05.11.2006 at 20:40:50
 

Nevarnosti politik izključevanja


Vlasta Jalušić, Mladina, 26. avgust 2002
http://www.mladina.si/tednik/200234/clanek/kolumna34/

Quote:

"Smrtna nevarnost za vsako civilizacijo več ne prihaja od zunaj …
Nevarnost je, da bo globalna univerzalno povezana civilizacija proizvedla barbare iz svojega
osrčja, tako da bo milijone ljudi prisilila v pogoje, ki so - kljub vsemu videzu - pogoji divjakov."

H. Arendt, Izvori totalitarizma

Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #10 - 05.11.2006 at 21:13:02
 

Tisti, ki trdijo/menijo, da Romi v SLO nimajo nobenih posebnih pravic, ne poznajo Ustave RS oziroma dejstva, da slovenska zakonodaja pozna zaščito treh manjšin: Madžarov, Italijanov in (deloma) Romov. Pravica do manjšinskega varstva je zapisana v ustavi in nekaterih zakonih, vendar pa drži, da je zaščita Romov še zmeraj nepopolna/nedorečena.

Quote:

65. člen Ustave RS
(položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji)

Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon.


Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #11 - 05.11.2006 at 21:24:29
 
ARS wrote on 05.11.2006 at 20:11:42:
Pri nas pa: "Naši otroci se danes ne upajo več iti iz Zagradca proti Ambrusu peš, niti mi, stari, se ne počutimo tako sproščene, da bi šel kdo z biciklom, s kolesom po tej trasi." Tako se je pritoževal občan iz tistih koncev, kjer je spet izbruhnil "spopad" med civilisti in Romi. "Jutri, ko bom šel v službo, bi me lahko ustavili in pretepli, tako kot so Jožeta. Si ne upam nič povedat," je bil prestrašen drugi. "Če kaj povem, me bo drugi dan Rom dobil in ubil," se priduša občanka. Zakaj je spet izbruhnil boj med civilisti in Romi? Ker je 40-letni Roman s kolom po glavi udaril 57-letnega prebivalca Ambrusa. Janez Janeza. A Janez napadalec je živel z Romi. Torej so krivi oni. "To je že 50. primer, da so Romi pretepli domačina," se je pritožil Ambrušan. Stop, še enkrat - ni Rom udaril Neroma. Slovenec je udaril Slovenca. Nič za to: "Bo pa tamle gor stoprocentno masaker, požgem vse in zakoljem, tule povem pred kamero. Enega mojega otroka ali karkoli mi naredijo, gre vse, se ne bomo nič tukaj pogovarjali, sigurno ne," je Dolenjec neovirano povedal v kamero nacionalke, v poročilu z nočnega zborovanja domačinov v kulturnem domu, na katerem so domačini po besedah novinarke opozarjali na "več kot desetletni problem - podivjane Rome". Romi so se medtem dobesedno evakuirali, Dolenjci so grozili s pogromom.

Se vam vse skupaj zdi neverjetno? Res je. Neverjetno. A resnično. In zaradi tega nas je lahko sram. Toda obstaja trik: kaj niso nemara mediji tisti, ki posredujejo izkrivljen odnos Slovencev do Romov? Izjave Neromov, ki živijo na območjih z manjšinskim romskih prebivalstvom, so vedno politično nekorektne. In mediji to dopustijo. Zakaj denimo so politično izjemno korektni v odnosu do Židov, čedalje bolj do muslimanov in homoseksualcev, ne morejo pa regulirati meje dopustnega v odnosu do Romov? Dejstvo je, da je slovenska raven multikulturalnosti v jurski dobi. Poglejmo neki drug primer multikulturalnosti. Britanija. Tako kot ima vsak Slovenec svojega Roma, ima vsak Britanec svojega muslimana. Načeloma Britanci in muslimani živijo v simbiozi. A od časa do časa izbruhne kakšen disput. Pred nekaj tedni je Jack Straw, prominenten britanski politik, izjavil, da je popolnoma nesprejemljivo, da nekatere britanske muslimanke nosijo nikab, obleko, ki zakriva tudi njihov obraz. Izjava je padla v kontekstu sodne pravde učiteljice, ki so ji prepovedali, da bi v nikabu predavala svojim učencem, ko obleke ni hotela sleči, so jo odpustili. Odprla se je razprava o kulturnih vrednotah, o tem, zakaj britanski muslimani niso popolnoma integrirani, temveč želijo obdržati nekatere svoje vrednote, o svobodi oblačenja in veroizpovedi, o simbiozi kultur. A v nobenem britanskem mediju ni bilo zaslediti pozivov k poboju pripadnikov druge kulture. Kljub temu da britansko javnost že nekaj let bombardirajo s povezavami muslimanov in teroristov ter so v podzavest marsikaterega Britanca že vsadili strah. A vseeno so tudi v tokratni debati govorili o vprašanju asimilacije ali integracije, nikakor pa ne o pogromih. Odkrito sovraštvo je ostalo za gostilniškimi omizji, v javnosti so bili dosledno politično korektni.



Hja tudi slavni napadalec Amerike Osama Bin Laden, ni bil taliban, pa se vseeno nihče ni spraševal o politični korektnosti, ko je cel svet usekal po Afganistanu...

Meni gre ob takšnih pisanjih na kozlanje: če se kriminalcu reče kriminalec to ni politično korektno, če je kriminalec Cigan?

In če je ljudi strah kriminalcev, je politično nekorektno, da bi to tudi povedali zato, ker so ti kriminalci Cigani?

To je vsekakor vrhunski primer militantnih tolerantnežev, ki s tujimi kurci tepejo po koprivah...


uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #12 - 05.11.2006 at 21:32:48
 

t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa

Za Rome ti SSKJ vsaj kaj najde ...
Po tvojem načinu podajanja oz. iskanja in navajanja pomenov bi torej pomenilo, da Slovenci pač niso nič ...
Ma, ne zavajaj - v SSKJ ni lastnih imen, kar ti prav dobro veš, zatorej ...
Zatekel si se k isti fori oz. istem zavajanju kot Jelinčić, pa še kdo.

rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo:

Sicer pa:

Quote:

Beseda Rom izvira iz sanskrtske besede "domba", ki pomeni svoboden človek.
Cigan je beseda, ki so jo Neromi dali Romom, izhaja pa iz grške besede agiptoi in pomeni nedotakljiv.

Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #13 - 05.11.2006 at 21:42:21
 
ARS wrote on 05.11.2006 at 21:32:48:
t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa

Za Rome ti SSKJ vsaj kaj najde ...
Po tvojem načinu podajanja oz. iskanja in navajanja pomenov bi torej pomenilo, da Slovenci pač niso nič ...
Ma, ne zavajaj - v SSKJ ni lastnih imen, kar ti prav dobro veš, zatorej ...
Zatekel si se k isti fori oz. istem zavajanju kot Jelinčić, pa še kdo.

rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo:



Zgršila si bistvo - zakaj, bi jaz imenoval Cigane tako kot bi oni radi, če Cigani meni ne rečejo tako, kot si pravim sam?



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: manjšine v demokraciji - rom-i
Reply #14 - 05.11.2006 at 22:37:48
 

t wrote on 05.11.2006 at 21:42:21:
ARS wrote on 05.11.2006 at 21:32:48:
t wrote on 05.11.2006 at 16:36:42:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava
iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja
sliko ali druge predmete; okvir:
izdelovati rome; dati sliko v rom

• pog. ta je pa za v rom zelo je lepa


Za Rome ti SSKJ vsaj kaj najde ...
Po tvojem načinu podajanja oz. iskanja in navajanja pomenov bi torej pomenilo, da Slovenci pač niso nič ...
Ma, ne zavajaj - v SSKJ ni lastnih imen, kar ti prav dobro veš, zatorej ...
Zatekel si se k isti fori oz. istem zavajanju kot Jelinčić, pa še kdo.

rómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
slovénski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo:


Zgršila si bistvo - zakaj, bi jaz imenoval Cigane tako kot bi oni radi, če Cigani meni ne rečejo tako, kot si pravim sam?


Vsak se pač po svojih merilih/vzgibih odloča, kako koga poimenuje.
A če ti je všeč ali pa ne, so Romi pač Romi in ne cigani
ter s strani ZN uradno priznana etnična skupnost.
Konec komcev pa je bistveno, vsaj meni,
spoštovanje in iskanje načinov za kakovostno sobivanje; na primer in med drugim.

Takisto uživaj, npr. ... ob ciganskem golažu,
Wink
ARS


Quote:

In 1979 the United Nations (UN) recognized the Roma as a distinct ethnic group. The International Romani Union, a non-governmental organization, represents the world’s Roma at the UN.


Quote:

Many names have been used to refer to the Romani people, including: Cigano, Gypsies, Gipsies, Rom, Roma, Romani, Tsigani, Tzigane, Zigeuner, and others. Most Roma identify themselves either by their tribal name or by one of the names beginning with the prefix "Rom". Frequently, a prefix with a double "R" is used, as in "Rrom". "...the Council of Europe has approved the use of "Rroma (Gypsies)" in its official documents (CLRAE Recommendation 11 - June 1995)" 5 Because of centuries of hatred, the name "Gypsy" has become a "derogatory, pejorative and offensive" name.

Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 14