Orientalizem po slovensko Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda,
kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!
... potem pa se najde krdelo umazanih pritepencev z od dima in od umazanije osmojeno poltjo, v raztrganih, pisanih capah, ki kuri kresove na vodovarstvenem območju naše lepe in čiste Slovenije. Res, prava groza! Slovenceljni, ki zelenim strankam na volitvah v povprečju namenijo beden odstotek glasov, so nenadoma postali težki okoljevarstveniki. Vse za čisto Slovenijo! Za Slovenijo brez Ciganov. Ko pošteni slovenski kmetje na njive, ki ležijo nad podtalnico z glavnimi zajetji pitne vode, zlijejo na
hektolitre prašičje gnojnice in potem natrosijo še na tone pesticidov, se običajno ne zgani nihče. Ko pa cigani zakurijo kakšen akumulator, je to čisti »horror«. Izgleda, kot da so Romi tisti, ki proizvajajo odpadke. V resnici pa le zbirajo ostanke, ki jih puščamo »civilizirani« zahodnjaki.
Naš prispevek h globalnemu segrevanju in uničevanju narave je neprimerno višji od prispevka Romov. Predvsem mi smo tisti, ki objestno trošimo naravne vire in povzročamo katastrofalno polucijo planeta. Tudi tako, da kupujemo proizvode, ki jih ne potrebujemo. Tako, da
uživamo hrano, katere pridelava uničujoče obremenjuje naš planet. Potem je tu še
prekomerna uporaba kemikalij, zdravil, objestna potrata električne energije in nafte. Romi so preveč slabi potrošniki, da bi jim lahko naprtili greh onesnaževanja. Tudi najbolj malomaren Rom ne more prispevati toliko k svinjanju planeta, kot povprečen civiliziranec iz urbane sredine.Rome so preselili v kraj, kako ironično, kjer so pred nekaj meseci policisti skupinici mednarodnih protestnikov, ki so se zavzemali za zaprtje prehodnih domov, s pendreki kazali,
kako v Sloveniji deluje pravna država.
Postavljena je bila paradigma za reševanje tovrstnih problemov v bodoče. Če pravna država nasprotuje volji ljudstva, potem je potrebno demontirati pravno državo. Pragmatičen in dinamičen pristop. Upoštevati je potrebno iniciativo krajanov. Upoštevati se mora glas ljudi. Zgoditi se mora ljudstvo. To je resnična – neposredna demokracija, ki jo oblikuje referendumska
volja ulice.
Romov je veliko premalo, da bi veljali za rentabilno ciljno skupino. Politiki se oblikujejo po okusu ljudstva, ki ga predstavlja večina. Ambružanov je več kot Ciganov, pa še Slovenci so – za razliko od temnopoltih nomadov, ki z belo tehniko in akumulatorji svinjajo sveto slovensko zemljico. Izračun je preprost.
Lažje je prestaviti tiste, ki jih je manj in ki manj kričijo. ...
Uprizorili so nam deportacijo s človeškim obrazom -
eksodus je postal humanitarna akcija.
Zakaj bi reševali problem Romov, ko pa je veliko lažje preprosto znebiti se jih?!
Tisti, ki pravijo, da
gre za demontažo pravne države, imajo seveda prav. Izsiljena
izselitev ljudi z zemlje, ki jo zakonito posedujejo, v namestitveni center, ki spominja bolj na kakšno ječo, je nedvomno poraz pravne države.
Pravna država razpada in najbrž bi bilo naivno pričakovati, če bodo tožilstvo in organi pregona sedaj opravili svoje delo do konca – vložili obtožnico (vse potrebne dokaze so že posnele kamere) proti tistim, ki so v Ambrusu storili najhujša kriminalna dejanja. Najmanj, kar bi morali storiti, obtožiti bi morali vse hujskače iz množice Ambružanov zaradi
spodbujanja rasnega sovraštva in za poskus umora (linča).
Netenje rasne sovražnosti in poskus umora so veliko hujši zločini, kot vožnja z neregistriranim avtomobilom ali jemanje polen s tujega borjača.
Žive naj vsi narodi, (razen ciganov seveda!) Ne vrag, le sosed bo mejak. Še dobro, da sedaj vemo, kdo je resnični vrag v pobožni slovenski deželici – to so cigani, ciganke in njihovi mladiči.
(tisti ki so svobodni op.gape)
Na nek način je smešno, da se Slovenci bojijo prav
Romov, ki so eden najbolj miroljubnih narodov sveta. V vsej svoji zgodovini niso nikoli začeli vojne (to je nekaj, s čimer se pogosto hvalimo Slovenci), niti niso nikoli osnovali centralistične države z represivnimi strukturami.
Beseda Rom v prevodu pomeni človek. Civili so pač lahko le tisti, ki so
»civilizirani.« Saj veste, to so tisti, ki imajo večje in lepše hiše, lepše pokošeno travico in bolj pravilno zložena drva. To so tisti, ki se okopani in naparfumirani vsako nedeljo v pražnjem in zlikanem gvantu odpravijo k maši. To so tisti, ki obiskujejo gledališče ali vsaj kakšen koncert domačega pevskega zbora. To so tisti, ki ne preklinjajo kar tako in vse prek, marveč le takrat, ko si to kdo to zasluži.
Mnogi še danes mislijo, da je bil napadalec Rom.
A storilec je bil Slovenec
Jaz sem namreč vedno mislil, da najhujši kriminalci živijo v razkošnih vilah z bazenom, kjer jih stražijo oboroženi varnostniki.
Dogajanja v Ambrusu je torej sprožil dogodek, za katerega absolutno niso krivi Romi. Slovenec je s kolom po glavi Slovenca. Brat brata.
Gorenjska heroinska naveza je živ primer uspešnih slovenskih kriminalcev - finih, uglajenih domačinov. Za Kranj pravijo, da je središče narkomafije. Zakaj ne bi izselili vseh prebivalcev Kranja v namestitvene centre in rešili bi problem kriminala v Sloveniji?? Tako bi odstranili tudi kriminalce! Ne izplača se. Kriminalci in nasilneži so povsod.
Tudi hrabri bombaši, ki so metali ročne bombe v romske hiše v Dobruški Vasi, so bili Slovenci.
Srečanje s Cigani so v domišljiji ljudi že od petnajstega stoletja vnaprej vzbujala predvsem negativne občutke. A zakaj bi segali nazaj v čase, ko so se preprosti in nepismeni tlačani bali Turkov bolj kot samega hudiča? Poglejmo raje v čas, ko se je že jasno začrtala slovenska nacionalna zavest – v čas, ko so se Slovenci začeli množično opismenjevati. Tako ne moremo mimo zbirke Mohorjeve družbe Slovenske večernice, ki izhajajo že precej več kot 100 let. Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1851 z namenom poučevati in vzgajati v krščanskem duhu. Iz citatov v
Slovenskih večernicah je mogoče izluščiti mnoge predsodke, ki spremljajo cigane: oni kradejo, lažejo, morijo, sleparijo, kradejo otroke, se vlačijo po svetu, odžirajo poštenim, jedo mrhovino, zelo radi se plazijo po vseh štirih in tako dalje. Iz tistih časov izhaja tudi glagol »ociganiti« v pomenu goljufati. Za takšno pisno podobo pa niso skrbele le Slovenske večernice, ampak tudi slovenski časniki, kot sta bila Slovenski narod in Slovenec. V devetnajstem stoletju je bil kriminalizirani način razmišljanja o Ciganih že močno ukoreninjen - tudi zaradi etnografskega portreta Ciganov, ki ga je leta 1783 napisal Heinnrich Grellman in so ga pozneje prevzemali mnogi etnologi, zgodovinopisci, literati in slikarji. Zanimivo podobo nam pokaže tudi slovensko ljudsko pripovedništvo in pesništvo. Cigani se sicer ne pojavljajo pogosto, toda takrat ko se, so običajno zviti, premeteni, izsiljevalski, lažnivi, škodoželjni postopači, prevaranti, tatovi, ki so grdi in umazani, če že delajo, so brusači, kovači ali glasbeniki – so črne barve – predstavljeni kot očitno nasprotje poštenim, delavnim, skromnim, zaupanja vrednim, slovenskim kmetom v devetnajstem stoletju. (Splača se prebrati zbornik »Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi« s podnaslovom »Narativne podobe Ciganov/Romov«, iz katerega so nekateri navedki in razmišljanja v tem prispevku).
Sedaj vsi veliko govorijo o tem, da je potrebno poiskati trajno – to je (do)končno rešitev. Toda kakšno končno rešitev! Asociacija na Hitlerjevo »dokončno rešitev«, ki je pomenila začetek največjega genocida vseh časov, je morda malo prehuda. A ideologija, ki stoji za vsem tem, je vendarle na moč podobna - ideologija postave, ki govori o izvoljenem ljudstvu, ki je več vredno od drugih ljudstev in mu zato pripada nekaj več, kot pripada drugim. In seveda - ljudje imajo radi trajne rešitve.
Tako smo danes Romom pripravljeni priznati vsaj to, da so vešči zabavljaštva in nastopanja, priznavamo jim njihov dar za improvizacijo in predvsem za glasbo.
Pogosto slišimo, da Romi ne motijo le tistih, ki z njimi nimajo nobenega opravka ali tistih, ki živijo daleč stran od njih. Toda – mar ne živimo prav
vsi v življenjskih sredinah, kjer nas kaj moti.
Toda, ali naj zato, ker me nekaj ali nekdo
moti, zahtevam od države, da »moteče elemente« deportira v namestitveni center?!! Naj zaradi
»motenj«, ki jih ne morem prenašati več, zberem 200 somišljenikov ter se skupaj z njimi odpravim na bojni pohod?! In nenazadnje, lahko se zgodi, da bom morda že jutri tisti »moteči element« prav jaz ...
Zakaj se ne bi (raziskovalni) novinarji kdaj pojavili na skrunjenem kraju in posneli razdejanje, ki so ga povzročili Slovenci pred svojo lastno cerkvijo? Ne, Slovence bolj moti umetniško sežiganje križev, lepljenje zvonov in zgoščenke s podgano v naročju Matere božje.
Ne bi se čudil, če bi slišal Slovenca, ki bi ob pogledu na kupe smeti okoli cerkve dejal: »To niso ljudje, to so čisto navadni Cigani!« Stereotip umazanih in zanikrnih ciganov je tako močan in vseprisoten, da je beseda Cigan postala komaj kaj več, kot navadna psovka. Tako pač je.
Tudi Slovenec je lahko kdaj tako slab kot Cigan, Cigan pa je včasih lahko skoraj tako dober kot Slovenec. Takim Romom potem rečejo, da so prilagojeni.Integracija, ki poizkuša iz Romov delati Slovence, je v resnici samo perfidna asimilacija, ki jemlje Romom tisto, kar je zanje najbolj dragoceno –
svobodo.
Slovenci, prikovani na verige tradicionalizma in spodobnosti, ki jo določa norma množice,
takšne svobode nimamo (več).
Če priznamo ali ne, je Homo sapiens po svoji naravi veliko bolj ciganski, kot želimo ali hočemo priznati. Romi so relikt nekih davnih predcivilizacijskih časov, ostanek nečesa, kar je zapisano globoko v naši filogenezi. Tako ali drugače smo vsi neke vrste (udomačeni) Cigani, ko nezavedno hrepenimo po tisti svobodi, ki smo jo izgubili, ko smo se dokončno podredili diktatu civilizacijskih avtoritet – diktatu posvetnih in cerkvenih oblasti.
Policijska preselitev Romov na »sprejemljivejšo« lokacijo je le surova manifestacija takšne podreditve.
prehud članek in premočna tema da bi jo spustil mimo ... imho ...
pod člankom so še mnogo zanimivi komentarji ...
jih morm še predelat ...
vidi pa se jasno ... sprejemanje ... lekcija ... vedno težja ... ni druge ... več ... kot svoboda ... od navezav ..