titud
5 p
Offline
Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
t wrote on 10.08.2006 at 15:16:21:Odprta družba je bulšit tako kot toleranca in podobni koncepti. Se strinjam da je odprta družba bulšit, a le pod pogojerm, če je odprta družba vzpostvaljena na predpostvki, da ima posameznik skupinsko identiteto oz. da se parcptira le kot organski del skupnosti in ne kot posameznik, ki se eni določeni skupnosti zaradi kulturne/jezikovne/teritorialne/sorodstvene bližine pač počuti bolj pripadnega kot drugi. Odprto družbo je torej mogoče gradit le na mentaliteti posameznikove univerzalnosti, ki pa samo navidez sovpada z univeruzalnostjo neoliberlnega kapitalizma, saj je njegova vera v tržni fudamntlizem in podrejnost vseh drugih vrednot tej osnovni/univerzalni vrednoti le ena od svetovnih idelogij ne konec vseh ideologij. Ravno mi je prišla v roke žižkova teza, kako sta krščnastvo in pred njim na nek način že budizem vpeljala v globalno uranoteženi kozmočni red (utelešen v organski judovsko-grško/rimsko oz. hindujsko imperialno/kastni skupnosti) načelo, ki je temu redu popolnoma tuje in ki merjeno s s standardi poganske kozmologije lahko nastopi zgolj koz pošastno popačenje: načelo po katerem ima vsak posameznik neposreden dostop do univerzalnosti (nirvane, svetega duha ali danes do človekovih pravic in svoboščin). V tej univerzalni razsežnosti lahko sodeljujem neposredno, neglede na moje posebno mesto znotraj globalnega družbenega reda. Zato Budni privrženci tvorijo skupnost ljudi, ki so na tak ali drugačen način prekinili s hierarhijo družbenega reda in jo začeli obravnavati kot nekaj bistveno nepomembnega: Buda je pri svoji izbiri učencev odločno ignoriral kastein (resda z nekoliko obotavljanja) tudi spolne razlike. In ali Kristusove "škandalozne" besede iz evngelija po Luku, ne napotevajo na isto smer: " če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta. matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec"(14:26). Tu seveda nimao opravka s preprostim brutalnim sovraštvom, ki ga zahteva ljubosumeni bog: družinska razmerja tu metaforično predstavlajo celotno družbeno simbolno mrežo, katerokoli posamično "substanco", ki določa naše mesto v globalnem Redu Reči. "Sovraštvo", ki ga predpiše Kristus, potemtakem ni neke vrste psvedo-dialektično naprotje ljubezni, temveč je neposreden izraz tistega, kar je sveti Pavel, z nenadkriljivo močjo, v Prvem pismu Korinčanom, razvil kot agape, ključni vmesni termin med vero in upanjem: ljubezen sama je tista, ki na zapoveduje, da se "odklopimo" iz naše organske skupnosti, v katero smo bili vrojeni; oz kot pravi sv. Pavel, za kristjana ni ne moških ne žensk, ne Židov ne Grkov... Nič čudnega ni, da so tako tisti, ki so se povsem poistovetili ž židovsko "nacionalno substanco", kot tudi grški filozofi in zagovorniki globalnega Rimskega imperija dojeli Kristusovo pojavitev kot absurdni in/ali trivialistični škandal. Quote:Saj je kapitalizem kot družbeni sistem v prvi vrsti pogojen z lastnino, s ponovnim pohodom na te odnose (kjer vsa pravila določajo samo in predvsem lastniki kapitala) in brez nekega sistema, ki bi kapitalizmu kot sistemu predstavljal neposredno grožnjo (kot prej komunizem), lahko kapitalizem spet pokaže svoj pravi obraz. Komunizem kapitalizma sploh ni tolk ogrožal kot nam je blo prikazano, saj je komunizem le podzvrst kapitalizma, en neuspešen ideološki poizkus, da bi bil 'volk sit in koza cela' oz. da bi zbežali iz kapitalizma in hkrati ohranili njegovo ključno sestavino - smooplajujočo produktivnost. Po tem neusplem ideloškem poskukusa preloma s kapitalizmom se nam kaže kot možna grožnja kapitalizmu samo še povratek k predmodernemu pojmu uravnotežene, samoobvladujoče družbe, ki se odraža v predkartezijnski skušnajvi večine današnjega new-age-a ali pa k povratku k fevdalno/kastnim strukturam talibanskega ali kašnega drugega eksotičnega ortodoksnega tipa.
|