ooo kaksna lustnkana tema:)
IceIsNice wrote on 18.11.2006 at 15:51:42:heh, da se tu dodam svoj piskercek..
pomoje da popolna ljubezen obstaja, samo da si je noben ne zeli, ker bi v tem nepopolnem svetu ziveti nekaj popolnega pomenilo sprejeti popolni absurd, ce ze ne popolne bolecine
zatorej pomoje bolje, da popolnost prihranimo za popolni svet ..nekoc ...
pa radi se mejte
ajs
se mi zdi, da je mogoce ravno to problem, kar si napisal...
ljudje smo v zvezi z ljubeznijo, tisto pravo, cisto in oh in sploh, vedno nagnjeni k popolnosti...
logicno je, da ce te nekdo resnicno ljubi in ti njega oz. njo, potem naj bi bo vse kot v pravljici... sami lepi popolni trenutki, stik dveh dus, ki sta skupaj 4ever and ever pa se naprej...
in me ne preseneca, da smo potem ob tem vsi nagnjeni k temu, da resnicno ljubezen povezujemo z eno veliko ogromno bolecino... zato ker sem ga jaz resnicno ljubila, on pa me je razocaral...
zato, ker sva dozivela res popolno ljubezen, ampak obenem sva pa dozivela tolk bolecine, da se je vecna ljubezen potem kr nekam zgubila...
in kot pise zgoraj - sajljudje bi odprli srce, ampak je ta svet tolk zlo nepopoln, da ni pripravljen na vecno ljubezen...
my ass:) <- LOL
ne razumet narobe... sama sem ful fenica tiste resnicne ljubezni in bom tud vedno verjela, da za vsakega obstaja nekje nekdo, tista prava sorodna dusa.. js se spomnm se ko sem bla mala, sem vedno sanjala o tem, da pa je resnicno kdo zame, da takrat cas zgine in si samo ti in ta oseba zdruzen v popolnost.
zdj, se vedno ostajam sanjac:) ampak se mi zdi, da je to utvara... verjamem v ljubezen, ampak ne na ta nacin...
ker, ce hoces res ljubit, moras znat ljubit brezpogojno.
ce pa to znas, pa pomeni, da si duhovno na tako visokem nivoju, da na ljubezen gledas drugace... ker se mors zavedat, da si ne smes lastit nekoga, da lahko samo ljubis in ne smes pricakovat tega v zameno, predvsem pa se ne smes vec ukvarjat s tem, ali bo to vecno ali ne... ker ce se to sprasujes, potem te je ze strah v smislu - kaj pa ce...
ker fora je v tem, da ljubezni ne mors kr zgubit...
kako je ze nekje pisal, v eni knjigi...
nic, kar je vecno, ni nikdar umrlo... umrle so le utvare, vzorci in slepila...
in nekdo je napisal, da nekateri prevec realno gledajo na ljubezen - meni se zdi ravno nasprotno - da se premalo gledamo realno na to... ljubezen ni sajenje rozic, ni sanjanje in plavanje po oblakih... zame je bolj idealisticna ideja, da se zavedas, da je oseba, ki jo ljubis tud samo clovek in da ce te prizadane te verjetno zato, ker vleces druga jajcka iz prejsnjih zvez; predvsem pa zavedanje, da nikol ne smes pricakovat, da bos eno z nekom, ker je ze ta sama ideja napacna... ker ti ostanes vedno ti... kokrkol si se tolk povezan z nekom, si ti sam svoja dusa s svojo zgodbo in s svojo energijo, in se vedno ostajas na nek nacin sam... brez ocitkov prosm, da zagovarjam individualizem, k je v alternativi tko priljubljen:P ampk fora je v tem, da bi mi vsi sanjal in plavl med oblaki... ampak ko je to treba spravt v praxo je pa druga zgodba... za ljubezen je trba garat ko svinja:) da spucas iz sebe vse packarije k te ovirajo, da lahko res ljubis, ce se ze gremo energijo ljubezni. in ce je to prevec realisticno, potem je to samo se en dokaz, kako zlo smo si ustvarl eno sliko v glavi, kaksna ta popolna ljubezen je. in tud ce bi prsla, bi jo vrjetn z lahkoto zgresil... js priznam, da bi jo:(
in ja, lahko ljubis za vedno in dobis isti fit back nazaj... ampak ce ti rata, da si to dovolis, da si upas tako zelo odpreti srce, potem o tem verjetno sploh ne premisljujes vec... in se kar zgodi samo od sebe:) v to sem prepricana.