Devi wrote on 23.09.2006 at 12:33:01:problem je v tem, da politika sploh ne more bit ločena od duhovnosti (če vzamemo, da je beseda 'duhovnost' tisto, kar posameznikov duh najvišje vrednosti). Imaš politike, ki najvišje vrednotijo zunanjo vero (cerkev), drugi osebno moč, tretji politično, četrti denar... res redki so taki, ki na prvo mesto postavijo kake višje vrline in širšo dobrobit.
Duhovnost je preširok pojem: meni gre za to, da naslednji bedak ne bo porabljal davkoplačevalskega denarja za, npr. zažiganje devic - konc koncev so tudi žgalne daritve za nekatere še vedno duhovnost...
Prepričanja, ki jih tlačimo pod duhovnost ali religioznost so tako raznolika, da bi jih moral nekdo, ki naj bi delal v imenu vseh odpovedati (je smešno, da predsednik države zamrzne članstvo v stranki, katera ga je spravila do te funkcije, po drugi strani pa se začne igrati religije - bi ravno tako moral zamrzniti tudi svoja religiozna prepričanja ali pa se odpoverdati tej funkciji, saj zanjo očitno ni usposobljen - še posebej, če ga pri uspešnem delu ovirajo njegova prepričanja...).
Devi wrote on 23.09.2006 at 12:33:01:Kar se tiče Karađorđevića sem ravno zadnjič od nekoga, ki mal bolj spremlja srbsko politiko slišala, da srbi spet razmišljajo, da bi imeli kralja in Karađorđevića ustoličli nazaj.
Meni se enostavno zdi, da Drnovšek (četud porablja denar) včasih vnaprej predvidi stvari, za katere sploh še ne vemo. Recimo da se bojo neuvrščeni (od zahoda zaradi ideološke različnosti zapostavljeni) spet bolj aktivirali, da bo srbija kako čist čudno potezo naredla... na ta način je slovenija kar dobro v toku zunanje politike in očitno vedno ob boku nekih sprememb, ki pa so očitno nujne, ker svet kar prekipeva od besa zaradi določenih politik in 'duhovnosti'.
Kako se bodo Srbi popedenali je za nas skoraj irelevantno: o kralju pa premišljujejo že cel čas od razpada juge, najbrž pa že kar od Titove smrti (in najbrž o tem največ premišljujejo ravno svinjski mešetarji in njihovi hlapci)- še posebej intenzivno odkar nimoja več Miloševića.
In tudi če bodo ustoličili kralja, bo kralj še vedno zgolj neka simbolična funkcija. Pa tudi če ustanovijo absolutistično monarhijo je za nas nesmiselno (bedasto in potratno), da predsednik vabi na obisk ljudi, ki še vedno do nas popolnoma neupravičeno gojijo določene zahteve.
Najbolj patetično pa je, da jim je ravno Drni s svojim vabilom dal priznanje, da jih gleda kot kralje - načeloma bi lahko rekli, d jih je Drni svojim vabilom okronal (še eden v vrsti nesmislov in nekonsistentnosti - impotentni Drni bi se šel kronanja in kraljevske obiske, hkrati pa še socialista in revoluciuonarja ter seveda tudi mesijo in guruja).
Vprašanje koliko neke realne moči sploh imajo neuvrščeni - vsekakor pa to niso več tisti neuvrščeni, kot so bili nekoč - meni se dopade edino tista zahteva po ukinitvi ZN: v tem primeru bi neuvrščeni, če bi se jim uspelo znebiti določenih skrajnih stališč, lahko dosti prispevali (čeprav ista kritika kot za ZN velja tudi zanje - po koncu hladne vojne so tudi oni postali nekakšen anahronizem).
Devi wrote on 23.09.2006 at 12:33:01:kar se tiče Tibetancev maš prav, zihr jim je sprememba koristila in očitno se je tudi dalaj lama kaj naučil od tega. s tem da, če bi Tibetancem pod njim res tako slabo šlo, potem ga noben več ne bi šlivil 5% in tud tibetanska skupnost ne bi bla tako močna.
Veliki večini Tibetancev je sprememba zagotovo koristila. To kar se gredo sedaj pa je zgolj prikazovanje ene strani - strani tistih, ki so pobegnili: se pravi tistih, ki so bili tam prej na oblasti in seveda tistih, ki imajo v zobeh kitajski režim. Tudi zgodovinsko gledano je bil (budistični) Tibet vedno pod nekakšnim protektoratom Kitajske - sedanja rezlika je le v tem, da je Dalaj Lama - seveda po zaslugi spletke, ki jo je režirala CIA - pobegnil in tako načeloma tudi obrnil hrbet svojim podanikom: razumljivo torej, da ga tibetanci nočejo več za svojega absolutnega vladarja - čeprav najbrž pri njih še vedno ostaja precej dobro zapisan. Vsako razmišljanje o Tibetu kot o nekakšni šangrila pa je bolj ali manj romanticizem in obračanje v neko preteklost, ki je ža zdavnaj mimo.
uživajte!