|
Bamby
|
Evo, kot sem napovedal pred dvemi dnevi (to je potrebno dati v rdeče).
Komunisti so tako predvidljiva bitja, delujejo tako šablonsko, so bili tako dolgo dirigirani iz centra, vedno so se vnaprej "notranje" ideološko usklajevali predno so javno nastopali pred "svojim" narodom za katerega so "trpeli" vse svoje življenje, da so tudi, če se niso morebiti vnaprej dogovarjali o kakšnih podrobnostih skoraj vedno vedeli kaj morajo govoriti, še posebej, če je šlo za ustvarjanje ali gradnjo kulta osebnosti svojega ljubljenega vodje.
Bamby wrote on 24.02.2008 at 03:46:56:
A ... torej Drnovšek ni velik?
Nak
... so že našli nadomestek:
Jožef Školč bivši predsednik titovih omladincev je izjavil približno takole:
"Dobro se spomnim dveh zadev. Enkrat so ga pričakovali na partijskem kongresu, on pa se je udeležil zlate lisice pod Pohorjem. Drugič je ostal z nami na kongresu mladinske organizacije pozno v noč in se pogovarjal z ljudmi in temi, ki so imeli program"
Evo njegove (Drnovškove) veličine, obisk pohorske lisice, to je to, in pijančevanje pozno v noč s titovimi omladinci, to je mit in veličina človeka, pravega partijca, mit, ki bo zakrožil v prihodnost in potrjeval njegovo veličino.
Tita krasi njegov lasten pogreb, Drnovška pa obisk pohorske zlate lisice namesto partijskega kongresa (pogumen in samosvoj človek) in pogovarjanje s titovimi mladinci pozno v noč (družaben človek, ki rad ponočuje in ima rad otroke).
Torej Jožef Školč pred dvemi dnevi in včeraj v TV Dnevniku bivši poslanec v (zvezni) jugoslovanski skupščini Miran Mejak sta že uskadila nadaljno pot pri gradnji kulta osebnosti Janeza Drnovška.
Miran Mejak: "On od prvega dne ni priznal vodeče vloge partije, on ni hodil na sestanke, poleg tega, napravil je grozljivo potezo, da ni šel na kongres ampak je rajši šel v Maribor na Zlato lisico"
Skratka, Zlata lisica je tista, ki je zaznamovala Drnovškovo življensko pot in ga bo na vekomaj veke ohranila v naših srcih kot velikega človeka. Miran Mejak, ta ostareli posušeni komunistični glistavec, ki je bil dolga leta takorekoč moj sosed, in ga poznam kot slab denar, se sedaj slini, pred TV kamerami, da bi nekaj odtrgal od Drnovškove "zapuščine". Podobno je videti vse tiste ostarele partijske Drnovškove sodelavce, ki sedaj vneseno z napol ganjenimi očmi hlinijo prijaznost in dobroto do svojega bivšega šefa, da bi ja obdržali svoje položaje v partijske družbenem tropu. Ampak take zgodbe medijskega licemerja so dobro znane že iz preteklosti, kot npr. ko je pred leti (ne povem imena) nek velik sovražnik ing. Bloudka (ko je bil ta še živ) prejemal nagrado imenovano po Blovdku in javno hinavčil z lepimi izjavami o Bloudku, čeprav mu je za časa njegovega življenja metal polena pod noge na vsakem koraku.
Torej po Školjču, Miran Mejak, sedaj pričakujem, da bo enako izjavil še Miran Potrč, pa mogoče Anderlič in po partijski omladinsko/penzionistični hirearhiji navzdol vse do Majde Širce.
Ta Miran Mejak pa je zgodbo še nadgradil. Iz Drnovška je naredil takorekoč disidenta, ki se je upiral partiji, češ da ni hodil na njene sestanke skratka pravi protirevolucionar, ki danes nedvomno zasluži spomenik kot protikomunist.
Kaj pa če je resnica o tem zakaj je Janez Drnovšek šel raje na Zlato Lisico v Maribor kot na partijski kongres malo drugačna?
Niko Kavčič, glavni akter dokumentarca v treh delih z naslovom "Vzporedna ekonomija", ki je bil prikazan na TV Slovenija in prikazuje kako je partija s pomočjo udbe zlorabljala gospodarske organizacije in preprosto povedano od leta 1945 do leta 1990 tihotapila (in ilegalna trgovina) in vodila dvojno knjigovodstvo v teh podjetjih, denar pa se je stekal v privatne žepe (komunistov), je v tretjem delu dejal sledeče:
"Ja, tu se je sprostila ena sila, ki ni bila več kontrolirana, ni bila več vodena, ni imela več režima in so prišli individualni karakterji in vse tiste slabosti do izraza. Veste mi smo tako po prvi svetovni vojni kot otroci slišali »ta je pa vojni dobičkar«, to se je v drugi obliki zdajle zgodilo, ko smo ustvarili te inštrumentarije in ljudje so podivjali brez državotvornega značaja, ljudje niso imeli nobenih idealnih pogledov na Slovenijo, ampak videl je sebe in možnost, ki jo je izkoristil, ta se je pa na široko, na široko ponujala sama od sebe.
In jaz dolžim te naše finančne funkcionarje, dolžim Arharja , dolžim Drnovška, Drnovška sploh, ker ta je ignorant prve vrste in mentalna lenoba, Gasparija potem pa tudi Voljča zraven, predvsem pa Arharja v veliki meri, da so dopustili to razkošje anarhije«
(3. del v 28. minuti:
Tu je Niko Kavčič, pred svojim ogromnim osebnim arhivom (od leta 1945 naprej do leta 1990) opisoval »tranzicijski« prehod Slovenije iz komunistične diktature v demokracijo in svoje poglede zakaj se prejšnja komunistično tihotapsko ilegalna ekonomija ni pri prehodu v novo državo spremenila. Ogled priporočam vsem tistim, ki se pretvarjajo, slepijo, ali pa so preneumni, da bi opazili, da je Slovenija še danes precej globoko v socializmu. Če še ne verjamete: Danes bo 4 in polurna seja parlamenta z eno točko: "Vračanje podržavljenega premoženja". Saj smo že leta 2008 ali ne?)
Torej Janez Drnovšek ni bil ravno tako zelo priden kot ga želijo te dni prikazovati njegovi bivši sodelavci, ki se sedaj pred TV kamerami slinijo z osladnimi izjavami o njemu.
Drnovšek pač ni rad hodil na sestanke (kar je bil sicer njegov poklic v katerega ga ni nihče silil), ker je bil pač navadna lenoba, kako človeško, vendar pa se danes to lahko prav zelo lepo prikaže kot disidentstvo in upiranje režimu, saj smo vendar leta 2008 in sedaj bi vsi bivši komunisti nenadoma radi postali vsaj liberalci, če ne že kontrarevolucionarni osamosvojitelji ali disidenti.
Upam, da ne bodo šli v tem pretiravanju predaleč, da bi čez leta morda brali, da je bil Janez Drnovšek morda agent CIA-e.
Ne pozabite na informativne oddaje in: TV Slovenija 1, torek 26. feb. 200813:15 V SPOMIN DR. JANEZU DRNOVŠKU, PONOVITEV
|
Home
Pages: 
