t wrote on 14.02.2006 at 20:27:19:


Na danskem se je tako na nizozemskem dejansko izkazalo, da  široka  toleranca ne odpravlja sama po seb ksenofobije na nobeni strani. V tem smsilu skušam razumet tud tvojo netoleranco do tracionalistov, klerikov  in črednikov na obeh straneh, vendar ne morem verjet, da vidiš edino možnost sobivanja edino v takojšnem  obojstranskem odrekanju tradicionalizmu, veri, kulturi in skupinski identiteti. Vsak od nas bo še tisoče let imel korenine svoje identite v različninih vrednostnih sistemih, kulturah in tradicijah, a vsak hkarti tud osebne stike in komunikacije med pripadniki teh različnih kultur. Utopično  je te stike preprečevat oziroma odlašat  dokler se islam ne modernizira in katoliški kler ne odreče ambicijam po ideloški superiornosti na zahodu. Kaj trej predlagaš? Novo žlezno zaveso na evropskih mediteranski obali tja do istamula in gor po pravoslavnih mejah  do sibirije?
     

t wrote on 14.02.2006 at 21:21:25:


Nekaj na to varianto  sem polemiziral  s tajano v pozitivkah:
http://www.pozitivke.net/comment.php?mode=display&format=threaded&order=ASC&pid=...

titud wrote on 15.02.2006 at 07:43:17:




V osnovi gre za dve vrednotoi oziroma eno vrednoto in eno pravico - za "svobodo izražanja" in za "ne biti žaljen": po moje ti dve vrednoti niti približno nista na istem nivoju, saj je prva univerzalna druga pa subjektivna (vedno odvisna od nekoga, ki se bo odločil biti užaljen zaradi...), poleg tega niti nimata iste usmeritve, saj je prava odpiralna, omejevalna, poleg tega pa ima druga neskončno možnosti interpretacij in seveda ne zajema samo polja izražanja temveč se lahko poljubnoširi na skoraj vsa ostala polja človeške dejavnosti - je na svetu ni stvari zaradi katere kdo vsaj teoretično ne bi mogel biti užaljen - če damo predost tej drugi povsem subjektivni pravici naredimo določen precedens, s katerim se lahko širi tudi na ostala polja...


jebite se !

t wrote on 15.02.2006 at 10:52:57:


lahko, znano je da smo si ljudje različni še glede na eno lastnost…
eni ki smo prepričani in mislimo da vemo in drugi ki vejo, pa niso ali se le delajo da niso v ničesar več prepričani ... še to toleranco da sprejmemo, pa bo  

Quote:


d best je

vida wrote on 15.02.2006 at 11:13:10:



misliti da...

znanje je opravičeno in upravečeno utemeljeno resnično prepričanje...če torej nekaj veš/znaš, potem ti to ne bi smelo predpostavljati nobene težave povedati še ostalim...če si po drugi strani samo prepričana/verjameš, da veš, pa tega prepričanja/vere ne znaš/moreš opravičiti in upravičiti kot resnično, potem to ni nobeno znanje, temveč samo prepričanje, ki nima nobene spozavne vrednosti...



uživajete!

vida wrote on 16.02.2006 at 10:10:45:

Tudi znanje je nekaj, kar prihaja od "znotraj"!
Znanje so naša notranja prepričanja tako o zunanjem kot  tudi o notranjem.

Znanje si pridobivamo z izkušnjami, ki so prvobitno v funkciji preživetja.

Zahod naj bi bil torej bolj usmerjen k pridobivanju znanja o "zunanjem" svetu, vzhod pa o "notranjem", čeprav danes tudi ta razdelitev ni več najbolj posrečena, saj se vzhod ravno tako ali še bolj kot mi usmerja navzven, na zahodu pa je mogoče opaziti vedno več takoimenovanih duhovnih gibanj (torej navznoter).

Drži pa, da je imel zahod doslej več uspehov pri spoznavanju takoimenovanega zunanjega, fizikalnega sveta, kot vzhod. Vzhod je bil menda uspešnejši pri spoznavanju notranjih svetov, sicer mu pa drugega tudi ni preostalo, ker ga je zaradi drugačnih družbenih razmer zunaj bolj ali manj čakala le revščina in apatija, da bi se v tej smeri karkoli popravljalo. (govorim v preteklem času, ko svet še ni bil globaliziran)

Po mojem prepričanju pa je tudi delitev na zunaj in notri le konstrukt našega uma, kajti v resnici ne obstaja "zunaj" ali "notri", gre le za različne poglede na isto stvarnost.