Alojz in Sandib wrote on 18.10.2008 at 21:57:20:Vsem
Sam razumem dilemo okoli lika Jezusa v nekakšni dvojnosti vesoljne človeške vrste same. V prvi pojavnosti je Jezus civilizacijski teološki opis poti na katero naj bi stopilo človeštvo po lastni življenjski streznitvi.Glede na to,da poznam posamične 28ooo letne civilizacijske cikle se mi ta teološki opis-zapuščina zdi verodostojna. Torej smo mi vsi bodoči Jezusi na poti k samospoznanju,dobroti,življenju.ki ji uspe premagati lastno zlo-kontekst upanja -obče religije.
Druga plat te iste medalje so cerkvene izrabe vseh svetih likov -Rama,Buda,Mohamed,Krišna,Jezus itd. Tu se koncept teološke civilizacijske zapuščine našega religioznega upanja izrablja v individualne,ali skupinske interese,kar omogoča razne verske in drugačne manipulacije vernikov.
Ko govorimo o Jezusu kot teološkem opisu naše ciklične civilizacijske poti je lik Jezusa v celoti verodostojen,ker je v bistvu naš lasten večno-sedanji opis nas samih,ki nam v naši sedanji civilzacijski temi razodeva naše večno-sedanje življenje.
Vsak drugačen kontekst-namen,ki postavlja Jezusa nad nas same kot nekaj kar mi sami ne moremo postati,je zgolj manipulacija cerkvenih manipulantov in nič več. Podobno si lahko razlagate vse cerkve in vere sveta,ki želijo biti nad nami.
Lp Alojz
Sam si drugače razlagam Jezusov lik. Kot, Jezus je Jezus, ti si ti, jaz sem jaz. Pot je enaka. Pot pojmujem kot zavest človeka. Dokler si na poti si razdvojen, si v času. Zadnja Jezusova večerja, prikaz sestopa s poti, svoboda, svobodna volja. Razdvojenosti ni več, ni poti, enotna človeška zavest, združena univerzalna zavest.
Lp,Igor