Quote:


evo tole sem dobila na mail in posredujem...

Moje sožalje vsem prizadetim!

_{Ob tem se tud spomnim da se je en tedn ali dva še hujša gužva in nejevolja dogajala pred Hoferjem... tudi tam je vrjetno malo manjkalo pa bi bil scenarij lahko da tragičen- in če bi bil-kdo bi bil potem kriv? ali bi zaprli glavnega v hoferju in vse hoferje po sloveniji? saj tam tudi kapaciteta ni premogla obiskovalcev ???}


Želim si, da se taka tragedija -ne pred diskotekami in ne pred trgovinami- ne bo več ponovila!!!

Tiste rešitve, ki so zgori navedene ne morjo, niti ne bojo reševale življenj. Še noben ni preživel. Razen tist, ki živi. Življenje izvira iz Življenja.

Mene vse skupaj spominja na čredo. Če bi imeli ljudje več posluha za drugega, več zavesti o tem, kaj v življenju je res pomembno, se to ne bi zgodilo. (Ne pravim, da so krivi samo ljudje; družba/država bi morala narediti več zanje, ampak tudi sami bi morali več narediti zase.)

Z mojega gledišča niti pod razno ni naključje, da se je to zgodilo ravno v norem decembru, ko so ljudje še posebej obremenjeni z masovno potrošniško mrzlico. In strinjam se s t-jem, da bi se tragedija lahko zgodila tudi, če/kjer bi bilo za vse poskrbljeno, je pa vseeno manj presenetljivo, da se je zgodilo ravno nekje, kjer že po predpisih skoraj nič ne štima. Tako kruta zgodba, kot je konec treh mladih življenj, se vendarle ne pripeti nekomu, ki je delal vse prav (pa ne samo formalno, po predpisih).

Spomnim se, da je na koncu TV članka na to temo bilo rečeno, da je treba bolje poskrbeti za mlade potrošnike. Poskrbeti – krasno. Ampak uporaba besed je izjemno pomenljiva. Ste opazili, kako v zadnjem času besedo ljudje vedno pogosteje nadomeščajo z besedo potrošniki? (Zveza mladi potrošniki se, vsaj meni, sliši še posebej neustrezno.) Način poročanja pač izkazuje duha časa. In (vsaj v medijih) prevladujoči duh promovira potrošništvo. (Bilo pa je na nacionalki nekaj dobrih oddaj ob zaključku leta, to moram pripomnit.)

Ko ljudi zamenjajo s potrošniki, je jasno, da je v center pozornosti namesto človeka, za katerega naj bi družba/država skrbela, prišel kapital. In to je glavna težava. Napačna usmeritev.

Hribar (njegovega članka na nekem drugem topiku, ki govori o tem, (še) nisem prebrala) je včeraj v oddaji Omizje povedal dobro delitev: 19. stoletje je bilo obdobje produkcije, 20. doba organizacije, 21. pa bo čas orientacije. Kapitalizem, kakor je v večini razumljen pri nas (pa ne samo pri nas), je še vedno v 19. stoletju. Tisti, ki so uvideli, da bistvo ni več proizvajanje dobrin (v "razvitem" svetu se tako ali tako totalno hiperproducira), ampak zniževanje porabe in s tem stroškov (samo pomislite, koliko stvari preveč imamo doma), so dojeli nauke 20. stoletja. Najmanj pa je tistih, ki so resnično že v 21. stoletju in znajo podati take smernice, ki bodo vodile naprej v ljudem in Zemlji prijazno prihodnost. Prištevam se med slednje. In ker nas je manj, bomo morali biti toliko glasnejši. Pa na kakršen koli način že: skozi politiko, gospodarstvo, umetnost, delovanje v majhnem krogu družine, prijateljev in znancev ali še kako drugače. Vsak po svojih zmogljivostih in nalogah.

No, tole se komu mogoče zdi odmik od téme, pa pravzaprav ni. Ker je vse tesno povezano. Katere povezave vidiš, pa je odvisno samo od tega, od kod gledaš. Kje torej stojiš.

Madan Gopal Das wrote on 28.12.2005 at 12:16:55:

Izvor vseh Življenj je Življenje. Če nismo živo v kontaktu z Njim, nas je strah.

Naša družba (država, potrošniki ali pa samo posamezniki) je plačala krvni davek lastni nekulturi.

Hofer, nedeljske trgovine -10%, najstniki pred Lipo, lastnik Lipe, nedelujoče institucije - od tržnega inšpektorata do potrošniških organizacij - no, vse to so le pojavne oblike (alias simptomi) iste bolezni

Quote:



kjer je povpraševanje je tudi ponudba, oziroma se je za vprašat ali je diskač primern način za preživljenje prostega časa za mularijo od 13-16 let?

1. Kar se tiče diskotek v Ljubljani, bi si upala stavit, da nobena izmed njih ne bi zadostila pogojem požarne varnosti (oziroma, da bi se pravčasno izpraznila ob morebitnem požaru - čeprav bi imela vse papirje in štampiljke, nenazadnje so tudi te na prodaj.)

2. Verjetno sem ena izmed zadnjih generacij, ki je v letih od 15-18 imela enkart mesečno organizirane šolske plese pod nadzorstvom prfoksov (brez cigaret in alkohola). Pa so se le ti na koncu uprli, ker so dijaki začeli delati preveč oslarij na plesih. Pa je nekaj staršev predlagalo, da bi suprevizijo  prevzela nekakšna komisija sestavljena iz staršev - pa straši niso bili zato - očitno, ker so vedli ali vsaj domnevali s kakšno mularijo imajo opravka. (s tem si dobil odgovor na moje retorično vprašanje)


3. Face it pravna država ni nekaj imaginarnega. "Pravna država" so ljudje tako kot ti in jaz in so del naše tako vsemogočno povampirjene "družbe". Sprijazni se, da sva del te povampirjene družbe tudi ti in jaz. Torej je odgovornost za dogodek tudi najina.


p.s. A ne bi slučajno še malo vadili sprejemanja?

titud ...

nad besedo komercializacija, ki je v naši družbi kao vir vsega zla, lahko samo še zavijam z očmi ...

če bi bili potrošniki tako vzgojeni, da bi skomercializirali razne zabave ob soku, vodi in podobnem, potem razni pajzli ne bi imeli nobene moči...

Mladoletne potrošnike vzgajajo straši; kakšne pa so vrednote staršev ....??? (stanje občega duha v naši družbi)

btw. Zgodba, ki jo pripoveduješ se danes ponavlja pri t.i. salsa in tango klubih. V teh klubih se zbirajo tridesetletniki, ki se "drogirajo" s plesom in popijejo pre-malo, da bi bili razni klubi zaintereserani gostiti tovrstne večere (ker je povpraševanje na drugem tržnem segmentu - alkohola - večje)

KMŠ v Ljubljani je tudi tempirana bomba, pa je v bistvu mladinski klub (z alkoholno vsebino)

sinjeoka wrote on 30.12.2005 at 19:47:50:


Moja šestnajstletnica si da dopovedati, da je pač še premlada, da bi hodila ponoči naokoli. Smo jo tako vzgajali. In se o vsem lepo pogovorimo. So šle z družbo že v disko, ampak je bila ura dana do enih in potem sem jaz prišel po njo in nekaj prijateljic in sem jih razvozil domov. Bolje kot pijani dvajsetletnik z 3000 kubičnim BMW-jem, ki ga ne obvlada.

Sicer ne vem kako dolgo bo tako, vendar se zaenkrat taka komunikacija z dogovorom obnese. poznam pa nekaj primerov, kjer staršem slatko jebe kje je njihova hči ob treh zjutraj.