Nekoč je živela srečna in pridna Mravljica, ki je dan za dnem prihajala zgodaj na delo. Ves delovni dan je bila vesela in dobre volje in si je včasih celo požvižgavala vesele pesmice. Bila je srečna, da je lahko delala in njeni rezultati so bili odlični, toda glej ga zlomka. Delala je brez usmeritev, saj sploh ni imela nadrejenega vodje. Zato je gospod Sršen, direktor podjetja, odločil, da taka situacija ne more trajati in je takoj
zaposlil Pikapolonico, ki je imela veliko izkušenj z vodenjem.
Prva skrb Pikapolonice je bila organizirati spremljanje prihodov Mravljice na delo in odhodov z dela. Izpostavila je tudi sistem povzetkov in spremljevalnih listov. Zato je bilo potrebno zaposliti tajnico za pomoč pri pripravi dosjejev in poročil. Pajkovka, ki so jo v ta namen zaposlili, je kmalu vzpostavila sistem arhiviranja in postala tudi odgovorna za prevzemanje telefonskih klicev. Medtem je srečna in pridna Mravljica še naprej delala, delala in delala. Direktor gospod Sršen je bil navdušen nad poročili, ki jih je dobival od Pikapolonice in kmalu je začel zahtevati tudi primerjalne študije z grafikoni, pokazatelji in analizo trenda razvoja. Zato je bilo treba zaposliti Ščurka za pomoč direktorju in kupiti nov računalnik s tiskalnikom.
Kaj kmalu je začela srečna in pridna Mravljica pešati v svojem ritmu in se pritoževati nad vso papirnato vojsko, s katero se je morala po novem ukvarjati. Direktor je takoj uvidel, da je potrebno hitro ukrepati. Kreiral je torej novo delovno mesto šefa službe, ki bo poslej nadziral srečno in pridno Mravljico.
Na novo delovno mesto so zaposlili Črička, ki je najprej zamenjal vse pohištvo v svoji pisarni ter zahteval nov ergonomski stol in nov računalnik z ravnim ekranom.
Seveda je bilo za več računalnikov potrebno namestiti mrežni strežnik. Novi vodja službe je kajpak potreboval tudi namestnika (ki je bil mimogrede njegov pomočnik v prejšnjem podjetju) za pripravo strateškega načrta vodenja, kot tudi proračuna nove službe. Medtem je postajala Mravljica vse manj srečna in vse manj pridna.
Morali bomo naročiti izdelavo študije o socialnem vzdušju in zadovoljstvu zaposlenih v podjetju, je strokovno ugotovil Čriček.
Ko je nekega dne gospod Sršen, direktor podjetja, pregledoval številke, je ugotovil, da služba v kateri dela srečna in pridna Mravljica, ni več tako rentabilna kot prej. Zato je torej prosil za pomoč najelitnejšo svetovalko, gospo Sovo, ki naj naredi diagnostiko in predlaga rešitve za izboljšanje stanja. Gospa Sova je po trimesečnem analiziranju razmer v podjetju podala naslednjo ugotovitev: »V podjetju je preveč zaposlenih!«
Direktor Sršen je ubogal priporočila in takoj odpustil Mravljico.
Nauk zgodbe:
Nikoli ne bodi srečna in pridna Mravljica. Bolj se splača biti nesposoben in ne delati ničesar. Nesposobni ne potrebujejo nadzornika. Če si kljub temu produktiven, nikar ne pokaži, da si vesel, ko delaš, saj za kaj takega ni opravičila.
Če pa hočeš na vsak način biti kot Mravljica, ustanovi svoje lastno podjetje. Tako ti vsaj ne bo treba delati se za Sršena, Pikapolonico, Pajkovko, Črička, Sovo in Ščurka.
Na žalost cela zgodba sloni na univerzitetnih znanstvenih raziskavah, ki kažejo na to, da večina človeških bitij teži k parazitskemu življenju.
http://www.mojuspeh.com/geeklog/article.php/20051130224311981