Nekoč je živela srečna in pridna Mravljica, ki je dan za dnem  prihajala zgodaj na delo. Ves delovni dan je bila vesela in dobre volje in si je včasih celo požvižgavala vesele pesmice. Bila je srečna, da je lahko delala in njeni rezultati so bili odlični, toda glej ga zlomka. Delala  je brez usmeritev, saj sploh ni imela nadrejenega vodje. Zato je gospod Sršen, direktor podjetja, odločil, da taka situacija ne more trajati in je takoj
zaposlil Pikapolonico, ki je imela veliko izkušenj z vodenjem.

Prva skrb Pikapolonice je bila organizirati spremljanje prihodov Mravljice na delo in odhodov z dela. Izpostavila je tudi sistem povzetkov in spremljevalnih listov. Zato je bilo potrebno zaposliti tajnico za pomoč pri pripravi dosjejev in poročil. Pajkovka, ki so jo v ta namen zaposlili, je kmalu vzpostavila sistem arhiviranja in postala tudi odgovorna za prevzemanje telefonskih klicev. Medtem je srečna in pridna Mravljica še naprej delala, delala in delala. Direktor gospod Sršen je bil navdušen nad poročili, ki jih je dobival od Pikapolonice in kmalu je začel zahtevati tudi primerjalne  študije z grafikoni, pokazatelji in analizo trenda razvoja. Zato je bilo treba zaposliti Ščurka za pomoč direktorju in kupiti nov računalnik s tiskalnikom.

Kaj kmalu je začela srečna in pridna Mravljica pešati v svojem ritmu in se pritoževati nad vso papirnato vojsko, s katero se je morala po novem ukvarjati. Direktor je takoj uvidel, da je potrebno hitro ukrepati. Kreiral je torej novo delovno mesto šefa službe, ki bo poslej nadziral srečno in pridno Mravljico.

Na novo delovno mesto so zaposlili Črička, ki je najprej zamenjal vse pohištvo v svoji pisarni ter zahteval nov ergonomski stol in nov računalnik z ravnim ekranom.
Seveda je bilo za več računalnikov potrebno namestiti mrežni strežnik. Novi vodja službe je kajpak potreboval tudi namestnika (ki je bil mimogrede njegov pomočnik v prejšnjem podjetju) za pripravo strateškega načrta vodenja, kot tudi proračuna nove službe. Medtem je postajala Mravljica vse manj srečna in vse manj pridna.

Morali bomo naročiti izdelavo študije o socialnem vzdušju in zadovoljstvu zaposlenih v podjetju, je strokovno ugotovil Čriček.

Ko je nekega dne gospod Sršen, direktor podjetja, pregledoval številke, je ugotovil, da služba v kateri dela srečna in pridna Mravljica, ni več tako rentabilna kot prej. Zato je torej prosil za pomoč najelitnejšo svetovalko, gospo Sovo, ki naj naredi diagnostiko in predlaga rešitve za  izboljšanje stanja. Gospa Sova je po trimesečnem analiziranju razmer v  podjetju podala naslednjo ugotovitev: »V podjetju je preveč zaposlenih!«
Direktor Sršen je ubogal priporočila in takoj odpustil Mravljico.


Nauk zgodbe:

Nikoli ne bodi srečna in pridna Mravljica. Bolj se splača biti nesposoben in ne delati ničesar. Nesposobni ne potrebujejo nadzornika. Če si kljub temu produktiven, nikar ne pokaži, da si vesel, ko delaš, saj za kaj takega ni opravičila.

Če pa hočeš na vsak način biti kot Mravljica, ustanovi svoje lastno podjetje. Tako ti vsaj ne bo treba delati se za Sršena, Pikapolonico, Pajkovko, Črička, Sovo in Ščurka.

Na žalost cela zgodba sloni na univerzitetnih znanstvenih raziskavah, ki kažejo na to, da večina človeških bitij teži k parazitskemu življenju.

http://www.mojuspeh.com/geeklog/article.php/20051130224311981

Magick Lady wrote on 23.12.2005 at 22:39:53:


tudi tale je resnična, pa aktualna tudi ...

Nekoč že pred davnimi leti je bilo lepo mravljišče, v katerem so živele zelo pridne in marljive mravlje. Večinoma so bile črne barve, nekatere pa malo bolj rjavkaste, vendar so bile kljub temu zelo srečne, saj so bile miroljubne in so spoštovale druga drugo. Potem pa so se od nekod vzele rdeče mravlje, ki so bile zelo vsiljive in napadalne, delati pa niso znale. Rekle so da so ruske, da so si med seboj tovarišice in da so prišle nadzirat to mravljišče. Več niso hotele povedat. Od takrat se je v mravljišču vse spremenilo. Črne in rjavkaste mravlje so morale delati še več in biti tiho, rdeče pa so samo nadzirale in vmes veliko govorile. Tako se je mravljišče razdelilo na mravlje delavke in tovarišice mravlje nadzornice. Delavke niso smele več iz mravljišča, tovarišice nadzornice pa so stalno nekam hodile. Tudi stanovale so v najbojših delih mravljišča, da so imele vse pod nadzorom. Rdeče mravlje so imele tudi svojo glavno tovarišico mravljo, ki je nadzirala tudi njih. Imela je veliko za povedat in jim je na glas brala po cele ure. Tisto kar je brala pa nobena od mravelj ni razumela. Gotovo tudi sama ni razumela, ker je vsak dan brala eno in isto. Nadzornice pa so jo vseeno imele zelo rade in so se ves čas z njo nekaj na skrivaj dogovarjale, nato pa so se tudi dogovorile. Nekega dne je glavna rdeča mravlja vsemu mravljišču povedala da se ne grejo več, da nič več ne bo tako kot je bilo, da rdeče mravlje ne bodo več nadzirale in da tudi ne bodo več rdeče, ampak modre. Črne in rjavkaste mravlje so bile najbolj vesele tega, da ne bodo več nadzorovane, v resnici pa bistva niso razumele. Glavna mravlja res ni bila več rdeča, tudi modra ne, bila pa je še vedno tovarišica in je še vedno nadzirala tako kot prej, le da sedaj samo še naskrivaj. Najbolj priliznjene mravlje so jo kmalu potem začele ogovarjati »vaša ekselenca«, ko pa so jim druge povedale da s tem obnašanjem preveč očitno nekam lezejo, je bila od takrat naprej le še gospa glavna. Rdeče mravlje ki niso bile več tovarišice in so bile sedaj modre, pa res niso več nadzirale, a tudi delat jim ni bilo treba. Črne in rjavkaste mravlje so kmalu potem  ugotovile, da tovarišice niso samo modre, ampak tudi zelo premetene, saj so iz mravljišča naskrivaj odnesle vse kar se je dalo. Zato je mravljišče postajalo vedno bolj revno. Ali so črne in rjavkaste mravlje sedaj že spregledale kaj se je v njihovem mravljišču v resnici godilo ne vemo ali pač ?

Quote:


imaš prav ... ta izkoriščevalski odnos se vleče že od pamtiveka. Včeraj za Božič sem poslušala papeža Benedikta XVI., dejal je da nujno potrebujemo nov družbeni red, ker da je izkoriščanje privedlo človeka do absurda in da to res ne pelje nikamor več ...

gape wrote on 26.12.2005 at 12:20:52:

Quote:


http://www.pozitivke.net/article.php/PredavanjeBenjaminaCremaVMnchnu2005

TheONE wrote on 26.12.2005 at 21:26:55:


Ej, jej, jej, kako se mamin sinček repenči in abotno smeji, o življenju pa pojma nima. Sem ti že velikokrat rekel, da se končno loči od maminega krila, saj si že dovolj star.   8)

Pa veliko sreče in zdravja v 2006.  

TheONE wrote on 27.12.2005 at 09:56:09:


E moj mamin sinček prleški, le zakaj se tako trudiš in skrivaš? Ko boš ti s svojimi žulji toliko ustvaril kot sem jaz, boš lahko z mano debatiral o socialnih vprašanjih in o tem, kdo je razvajen. Do takrat pa zapri gopčka in si obriši nos v mamino krilo. Pa dudo naj ti opere, ker se je nabralo na njej veliko umazanije in smrkla.

Kako so eni smrkavci pametni, pa še živeti niso začeli.

TheONE wrote on 27.12.2005 at 10:13:08:


Kakšno abotno sprenevedanje, prlek. Saj si bil pri meni in ti ni treba razlagat, kaj sem sam ustvaril. Pa ne govori mi več ona, saj se poznava in veš, da sem on.

Vidim, da si res bolan v svojem skrivanju. Koliko nickov si že zamenjal, pokvarjenko prleški?

TheONE wrote on 27.12.2005 at 10:25:51:


Hvala bogu, da me imaš dosti. To pomeni, da sem se ti povzpel na glavo, medtem, ko te jaz nimam dosti, ker si prazen.