Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> Čustven inteligenca in etika -dileme
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1128499844

Message started by referanca on 05.10.2005 at 10:10:43

Title: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by referanca on 05.10.2005 at 10:10:43

Zanima me kaj menite o etiki današnje družbe in zakaj se v večini podjetij in ustanov ne deluje v skadu s čustveno inteligenco?

Naj se razprava začne....

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by Lilith on 05.10.2005 at 10:21:29

Klimo v podjetjih in ustanovah pomembno določa politika vodstva. V razmerah, ko se na vodilne položaje prebijajo komoličarji, ki delujejo mimo etike po principu preko trupel, je delovni kader velikokrat odkrito ali prikrito ustrahovan.
S to situacijo se ljudje spopadamo na različne načine - nekateri s totalnim podrejanjem, drugi -  tisti, ki ki jim je etika preveč pomembna - pa tudi do neke mere z izpostavljanjem lastne osebe. To je po moje odvisno od t.i. debeline kože oz. od notranje diferenciranosti posameznika. Osebno se odločam po principu s čim lažje živim oz. da se ne spravim v situacijo, v kateri ne bi mogla več nikomur pogledati v oči.

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 05.10.2005 at 11:55:06


wrote on 05.10.2005 at 10:10:43:
Zanima me kaj menite o etiki današnje družbe in zakaj se v večini podjetij in ustanov ne deluje v skadu s čustveno inteligenco?

Naj se razprava začne....




Precej stvari v istem košu.

Jaz ne vidim nobene povezave med čustveno intelegenco in etiko in med etiko današnje družbe.

Če pogledamo vrednostni sistem naše družbe je še vedno najvišje cenjena uspešnost, ki se meri v materialnih dobrinah (ne glede na to, da se govori drugače) - temu pa se potem prilagaja tudi realno delovanje ljudi.

Kar pa se pojma čustvene intelegence tiče, menim da se ne navezuje na etiko, temveč nam kot umeščen znotraj pojma intelegence govori predvsem o tem, kako uspešno se lahko nekdo obnaša na področju v domeni čustev - tako je lahko vsak psihopat čustveno enako ali bolj intelegenten od novodobnih svetnikov čustvene intelegence. Ravno tako sem prepričan, da večina ustanov upošteva čustva in vse to (mislim, da šefetu, ki leta nateguje svoje delavke na nizkih plačah ali pa celo brez teh plač ne mortemo očitati čustvene neintelegentnosti, saj je več kot očitno, da mu je bolj ali manj popolnoma jasno čustveno delovanje njegovih podrejenih, drugače mu to preprosto ne bi uspelo).

(seveda obstaja tudi druga možnost - da je sam koncept čustvene intelegentnosti popolnoma nepomemben v primerjavi s konvencionalno preračunljivostjo; oziroma, da se ti koncepti uvljavljajo na zahodu predvsem v povezavi s tem, kako nekoga prepričati, naj kljub bedni plači in bednim delovnim pogojem še vedno zapravljati svojo energijo za isto bedno firmo)



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by Referanca on 05.10.2005 at 13:05:01

Zdravo.
Na žalost se ne morem v celoti strinjati s tvojo razlago, sem pa vesela da si povedal, ker je to pereč problem današnjega časa.
MOJA RAZLAGA:
1. Povezava med etičnim in čustveno inteligentnim delovanjem je zelo močna. (ne mešaj morale z etiko, ker sta to dva popolnoma različna pojma)
2. Odnosi delodajalec/delavec: da, v današnjem času se res dogajajo čudne stvari. Vse visi na nitki morale, katera pa dopušča veliko lukenj. Da je čustveno inteligenten tisti, ki na lep način prepričuje delavce, kot ti praviš jaz temu, jaz ne bi rekla tako. Tak človek uporablja manipulacijo, kajti meja med čustveno inteligenco in manipulacijo je zelo tanka, loči ju le etika vsakega posameznika. Zato pa tudi vprašanje, kakšna se vam zdi etika današnjega časa??? in ne morala.
Po vdoru informacij in knjig o EQ je zanimanje veliko, vendar kot praksa in knjige pišejo se jo za enkrat vporablja le ze še bolj fino manipuliranje, ne pa za bistvo, kar la ta prinaša v svet. Kot prvi Šadlova in mnogi drugi ekonomisti: do sedaj smo imeli dve vrsti dela: storitve in proizvodnjo, danes pa prihaja v ospredje nova dejavnost - prodaja lastnih čustev samo da se ekonomski učinek organizacije poveča. Je to prav?
Žalostno a resnično.

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 05.10.2005 at 13:33:08


wrote on 05.10.2005 at 13:05:01:
MOJA RAZLAGA:
1. Povezava med etičnim in čustveno inteligentnim delovanjem je zelo močna.


Kako močna? Kakšna je ta povezava, če sploh je kakšna?


wrote on 05.10.2005 at 13:05:01:
(ne mešaj morale z etiko, ker sta to dva popolnoma različna pojma)


Morala in etika sta že sami po sebi zmešani in sploh nista tako različna pojma.

Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s človeškim delovanjem z vidika dobrega in slabega, moralnega in nemoralnega, tako lahko glede njenih nalog etiko ločimo na teoretično etiko, ki se sprašuje, kaj je moralno (dobro/slabo) in na praktično normativno etiko, ki moraln o sodi. Če prva pove, kaj je moralna opredelitev, druga moralno opredeljuje. Praktično normativni etiki lahko rečemo tudi morala ali tudi moralizem ali moraliziranje in ponavadi predstavlja bolj ali manj ponotranjen skupek družbenih predpisov. Tako torej etika in morala le nista popolnoma različna pojma, čeprav se ju ponavadi velikokrat kot taka, neupravičeno in nereflektirano uporablja.



wrote on 05.10.2005 at 13:05:01:
2. Odnosi delodajalec/delavec: da, v današnjem času se res dogajajo čudne stvari. Vse visi na nitki morale, katera pa dopušča veliko lukenj. Da je čustveno inteligenten tisti, ki na lep način prepričuje delavce, kot ti praviš jaz temu, jaz ne bi rekla tako. Tak človek uporablja manipulacijo, kajti meja med čustveno inteligenco in manipulacijo je zelo tanka, loči ju le etika vsakega posameznika. Zato pa tudi vprašanje, kakšna se vam zdi etika današnjega časa??? in ne morala.
Po vdoru informacij in knjig o EQ je zanimanje veliko, vendar kot praksa in knjige pišejo se jo za enkrat vporablja le ze še bolj fino manipuliranje, ne pa za bistvo, kar la ta prinaša v svet. Kot prvi Šadlova in mnogi drugi ekonomisti: do sedaj smo imeli dve vrsti dela: storitve in proizvodnjo, danes pa prihaja v ospredje nova dejavnost - prodaja lastnih čustev samo da se ekonomski učinek organizacije poveča. Je to prav?
Žalostno a resnično.


Jaz čustveno inteligenco obravnavam popolnoma neobremenjeno, kot še eno vrsto intelegence, katero lahko uporabljamo v različne namene. Kot taka pa lahko pomaga tudi pri manipulacijah ali pri obrambi pred njimi.

Z etičnega stališča je problematičen sam sistem vrednot, ki do izkoriščanja vodi, ne pa različne človeške sposobnosti, katere lahko tako ali drugače uporabljamo za take ali drugačne cilje, ki na koncu vedno upravičijo tudi sredstva.


uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by spark on 05.10.2005 at 19:30:16


t wrote on 05.10.2005 at 11:55:06:
Kar pa se pojma čustvene intelegence tiče, menim da se ne navezuje na etiko, temveč nam kot umeščen znotraj pojma intelegence govori predvsem o tem, kako uspešno se lahko nekdo obnaša na področju v domeni čustev - tako je lahko vsak psihopat čustveno enako ali bolj intelegenten od novodobnih svetnikov čustvene intelegence.



ok, kako to mislš da je lahk psihopat čustveno inteligenten? moje mnenje je da tak človek ni lih sposoben kontroliat svojih čustev kaj šele primerno reagirat na čustva drugih.


kar se pa tiče grabežljivosti pa je pomojem glavni problem v tem da vsi neki hočjo tekmovat med sabo, vsak hoče nagrabt več zase in ne delit z drugimi; bi blo pa pomojem velik lepše in predvsem lažje, če bi sodeloval med sabo in s skupnimi močmi dosegl nek cilj...
(tko jz recimo nikol nism zastopla takih ljudi v šol k niso hotl dat za prepisat naloge ali pa pomagat med kontrolko ;D


ajde :-*

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by spark on 05.10.2005 at 19:47:19

ups, sm tole zgrešla


wrote on 05.10.2005 at 13:05:01:
Zdravo.
2. Odnosi delodajalec/delavec:  Da je čustveno inteligenten tisti, ki na lep način prepričuje delavce, kot ti praviš jaz temu, jaz ne bi rekla tako. Tak človek uporablja manipulacijo, kajti meja med čustveno inteligenco in manipulacijo je zelo tanka, loči ju le etika vsakega posameznika.


se strinjam!


t wrote on 05.10.2005 at 13:33:08:
Jaz čustveno inteligenco obravnavam popolnoma neobremenjeno, kot še eno vrsto intelegence, katero lahko uporabljamo v različne namene. Kot taka pa lahko pomaga tudi pri manipulacijah ali pri obrambi pred njimi.



ja lahko jo obravnavaš tud tko, samo potem nisi čustveno inteligenten, ker je pomojem (vlada lahk da jz to spet kj narobe kapiram ;)) bistvo ČI/EQ lastni blagor + blagor drugih + dober medsebojni odnos ??? al ne ;D

zdj pa res šibam

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 05.10.2005 at 20:36:06


spark wrote on 05.10.2005 at 19:30:16:
ok, kako to mislš da je lahk psihopat čustveno inteligenten? moje mnenje je da tak človek ni lih sposoben kontroliat svojih čustev kaj šele primerno reagirat na čustva drugih.



Tako kot je lahko inteligenten tudi avtist, če bi recimo vzel za primer kakšnega sociopata, dobim človeka, ki bi lahkopobral vse najvišje pike, tako kot avtist pri konvencionalni sceni, čeprav nikakor ne bi pasal v nek vzorec normalnosti.

Če pustimo sranje, ki se ga trenutno prodaja pod čustveno intelegenco in ostanemo pri osnovi je to najti v štirih točkah:
1. zmožnost natančnega dojemanja čustev
2. zmožnost uporabe čustev pri hitrejšem razmišljanju/odločanju
3. zmožnost razumevanja čustev
4. zmožnost obvladovanja čustev

Če ostanemo pri tem tudi ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi dobro treniran pes dosegel zelo visokih pik pri tem.

Je pa res, da je to postala zelo dobra prodajna roba in se pod čustveno inteligenco prodajajo predvsem razne instant knjigice o uspehu in njuejdževske finte, ki pa s čustveno inteligenco in njeno definicijo razen imena nimajo skoraj ničesar skupnega.



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by tereza on 06.10.2005 at 09:07:32


t wrote on 05.10.2005 at 13:33:08:
Kako močna? Kakšna je ta povezava, če sploh je kakšna?


Morala in etika sta že sami po sebi zmešani in sploh nista tako različna pojma.


Hm, imaš prav in hkrati nimaš. Zakaj imaš prav: zato ker se je morala razvila iz etike,
zakaj nimaš prav: zato ker je etika samostojna veda in na etična vprašanja lahko odgovoriš samo z DA ali NE.
Kaj pa morala: ker etika ni več vzdržala svojega osnovnega namena, ljudje pa razmišljamo na različne načine se je moral razviti moralni kodeksi -predpisi ki naj bi vsebovali etično ravnanje ljudi.V vsaki taki knjigici pa piše: tega ne smeš delati, to pa smeš itd.. ; na zastavljeno vprašanje pa lahko odgovoriš: lahko pa bi naredil tako, mogoče bi pa tako še šlo skozi, itd. Tu je bistvo razlike med etiko in moralo.
Moralo opisujemo v neke vrste "biltenu" na katerega se v večini vsi opiramo, vendar to še ne pomeni, da se obnašamo etično, ampak po pravilih ki so napisana.

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by referanca on 06.10.2005 at 09:47:15


spark wrote on 05.10.2005 at 19:47:19:
 bistvo ČI/EQ lastni blagor + blagor drugih + dober medsebojni odnos ??? al ne ;D


S tem se popolnoma strinjam.
Točno to je napisal tudi Aristotel v svoji knjigi, on pa je, kot vsi vemo, "tata" etike.
Torej smo le prišli do zaključka da sta etika in čustvena intelignca povezani. :)

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 06.10.2005 at 11:11:42


wrote on 06.10.2005 at 09:07:32:
Hm, imaš prav in hkrati nimaš.


Se bom še enkrat potrudi, utemeljiti to kar sem hotel povedati. - nekoliko bolj absolutno.


wrote on 06.10.2005 at 09:07:32:
Zakaj imaš prav: zato ker se je morala razvila iz etike,


Zaradi tega zagotovo nimam prav - ker to preprosto ni res.

Etika je predvsem filozofska disciplina, medtem ko je morala samo del te discipline, ki se ukvarja s postavljanjem norm, poleg tega pa imata tudi besedi "etika" in "morala" vzporedni pomen, s to razliko, da je etika grškega, morala pa latinskega izvora, obe pa pomenita običaj ali nrav.

Vse skupja se lepo vidi tudi v razporeditvi gesel v SSKJ:

etika -e ž (e)

1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja
obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika

2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike

3. etičnost: etika takega ravnanja


morala -e ž (a)

1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija // s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo
tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno
moralo b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala

2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi
občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo /
predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale

3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila
tuja

4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego
določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva
bojna morala se vse bolj razkraja

5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju,
vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in
pogumen

• publ. bolna morala pomanjkanje moralne
razsodnosti




wrote on 06.10.2005 at 09:07:32:
zakaj nimaš prav: zato ker je etika samostojna veda in na etična vprašanja lahko odgovoriš samo z DA ali NE.


Etika ni nikakršna samostojna veda, zato ker vsaka posamezna filozofska smer ali filozofija odgovarja na etična vprašanja v skladu z njenimi temeljnimi ontološkimi in gnoseološkimi predpostavkami.

Iz zgornjega je več kot očitno, da ne ločiš med etiko kot teoretično in etiko kot normativno (ne ločiš med tem, čemer bi se danes populistično lahko reklo etika in morala).

Za tebe so najbrž etična vprašanja taka:   Ali je etično, da...?

(če hočemo na to odgovarjati moramo imeti neke norme s katerimi najprej določimo, kaj je etično - zelo čuden odgovor na takšno vprašanje bi bil, če bi nanj ogovarjala samo z DA/NE, ali pa z odgovorom, da ni etično vprašanje, če vprašaš, kaj je etičnio)


wrote on 06.10.2005 at 09:07:32:
Kaj pa morala: ker etika ni več vzdržala svojega osnovnega namena, ljudje pa razmišljamo na različne načine se je moral razviti moralni kodeksi -predpisi ki naj bi vsebovali etično ravnanje ljudi.V vsaki taki knjigici pa piše: tega ne smeš delati, to pa smeš itd.. ; na zastavljeno vprašanje pa lahko odgovoriš: lahko pa bi naredil tako, mogoče bi pa tako še šlo skozi, itd. Tu je bistvo razlike med etiko in moralo.
Moralo opisujemo v neke vrste "biltenu" na katerega se v večini vsi opiramo, vendar to še ne pomeni, da se obnašamo etično, ampak po pravilih ki so napisana.



Morala niso samo predpisi zbrani po raznih kodeksih, morala so tudi družbeno pogojene norme, ki jih bolj ali manj ponotranjimo (so tudi nenapisana pravila...) - šele na podlagi nekih moralnih norm lahko pridemo do tega, da lahko sodimo in odgovarjamo z DA/NE. Morala so tudi običaji in navade.

Tako morala kot etika si delita skupno polje, pri čemer pa nobene ne moremo jemati absolutno, saj so tako norme, kot tudi teoretske ugotovitve glede obeh odvisne na družbeno kulturnega konteksta, znotraj katerega govorimo o etiki in morali oziroma o etičnem in moralnem delovanju.



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by tereza on 07.10.2005 at 09:08:08

zelo dobro naučeno in razčlenjeno šolsko znanje.  ::)
Sedaj pa želim slišati še sintezo in bolj poglobljeno obravnavo tega.
Šola nam da osnovo da se izkopljemo iz neznanja, sami pa nadalje razmišljamo ali pa ne razmišljamo o stvareh in delamo povezave med njimi ali pa - ostanemo na nivoju skopega znanja ki smo si ga pridobili na faxu.
Torej zakaj trdiš da EQ in etika nista povezana med sabo oz. da etika ni podlaga za delovanje v skalu z EQ???
Pa ne da dobim odgovor, da je etika podlaga za vsakeršno pozitivno delovanje, to itak vemo vsi!!!
In ker opažam da si družboslovec, me zanima kaj si misliš o konceptu Aristotelove sredine v etiki??
Hvala


Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 07.10.2005 at 10:32:36


wrote on 07.10.2005 at 09:08:08:
zelo dobro naučeno in razčlenjeno šolsko znanje.  ::)
Sedaj pa želim slišati še sintezo in bolj poglobljeno obravnavo tega.
Šola nam da osnovo da se izkopljemo iz neznanja, sami pa nadalje razmišljamo ali pa ne razmišljamo o stvareh in delamo povezave med njimi ali pa - ostanemo na nivoju skopega znanja ki smo si ga pridobili na faxu.
Torej zakaj trdiš da EQ in etika nista povezana med sabo oz. da etika ni podlaga za delovanje v skalu z EQ???


Znanje je vedno zelo šolska zadeva.

Ker se EQ meri predvsem glede na te štiri zmožnosti:
1. zmožnost natančnega dojemanja čustev
2. zmožnost uporabe čustev pri hitrejšem razmišljanju/odločanju
3. zmožnost razumevanja čustev
4. zmožnost obvladovanja čustev
Vsako od teh zmožnosti pa lahko uporabimo, kakor nas je volja etično ali neetično - torej visok kvocient na tem nivoju nikakor ne more biti zagotovilo za visoko etičnost delovanja.

Določene druge teorije teorije bi poleg teh osnov merile še zmožnost sodelovanja - vendar tudi tukaj ne moremo reči, da bo visok EQ prispeval k večji etičnosti.

Če pogledam vse te točke lahko rečem, da nekdo, ki ima višji EQ počenja precej večje nečednosti, kot tisti, ki tega nima saj je z večjimi sposobnostimi razumevanja in obvladovanja čustev zmožen tudi večjih manipulacij. Poleg tega pa v teh zmožnostih ni nobene varovalke - tega, kaj je prav in kaj ne se pač moramo preprosto naučiti.


wrote on 07.10.2005 at 09:08:08:
Pa ne da dobim odgovor, da je etika podlaga za vsakeršno pozitivno delovanje, to itak vemo vsi!!!
In ker opažam da si družboslovec, me zanima kaj si misliš o konceptu Aristotelove sredine v etiki??
Hvala



Etika ni nobena podlaga, temveč je predvsem teorija, ki sicer poskuša dati normativne okvirje za delovanje, vendar po svoji teoretski osnovi ostaja zadaj - kar je problem razkola med teorijo in prakso.

Sicer nisem družboslovec, temveč filozof...

Koncept sredine pri Aristotelovi etiki pa je največkrat povsem zgrešeno razumljen, saj se ga uporablja kot neke vrste geslo (vsega v pravi meri, ali zlata sredina v vsem...) ne pa tako kot ga je podal Aristotel za nravne vrline, kot razumno sredino med preveč in premalo, vendar pa ta pojem prave mere ne velja za tista dejanja in strasti, ki se odmikajo od principa dobrega (na primer škodoželjnost, zavist, kraja umor...). Prav tako Aristotel tudi poudarja, da je sredino kot mero popolnosti zelo težko določiti - temveč moramo izbirati najugodnejšo pot ali najmanjše zlo. Prav tako pa se temo konceptu daje prevelika teža - bistvo Aristotelovske etike je v tem, da ne išče več dobrega samega po sebi kot Platon in Sokrat, temveč dobro v posameznih stvareh (dobro je za neko dejavnost to k čemer ta dejavnost teži; npr za medicino zdravje...).

Za najvišji cilj vse človeške dejavnosti Aristotel postavi srečnost (evdajmonijo), ki jo iščemo zaradi nje same in ne zaradi česa drugega, najvišji model življenja pa je teoretična eksistenca - resnično srečni so pravzaprav samo bogovi, med ljudmi pa teoretiki.



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by titud on 07.10.2005 at 14:09:04

Čustva pokrivajo diapazon dobro- slabo, razum diapazon resnično- lažno, občutja pa lepo-grdo.

Tko da nekaj, kar občutimo kot lepo in ocenimo za resnično, ni nujno, da je dobro in  nam lahko to  po čustveni plati zbuja tudi odpor. In obratno, do nečesa, ki nam je grdo  in lažno lahko čutimo veliko čustveno naklonnjenost.

Čustvena inteleginca  zato po moje ne pomeni, da se če pustimo vodit čustvom bomo avtomatsko delali dobro v smislu resničnega/lepega in s tem etično, ampak pomeni, da če pozorno prisluhnemo čustvom si hkrati zihr izostrimo tudi čut za resnično/lepo, s tem pa imamo tud več šans, da delamo etično.  

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 07.10.2005 at 14:24:19


titud wrote on 07.10.2005 at 14:09:04:
Čustva pokrivajo diapazon dobro- slabo, razum diapazon resnično- lažno, občutja pa lepo-grdo.


Čustva po bistvu pokrivajo diapozon ugodja in neugodja, dobro slabo pa je že v domeni etično/moralnih sodb.



titud wrote on 07.10.2005 at 14:09:04:
Tko da nekaj, kar občutimo kot lepo in ocenimo za resnično, ni nujno, da je dobro in  nam lahko to  po čustveni plati zbuja tudi odpor. In obratno, do nečesa, ki nam je grdo  in lažno lahko čutimo veliko čustveno naklonnjenost.

Čustvena inteleginca  zato po moje ne pomeni, da se če pustimo vodit čustvom bomo avtomatsko delali dobro v smislu resničnega/lepega in s tem etično, ampak pomeni, da če pozorno prisluhnemo čustvom si hkrati zihr izostrimo tudi čut za resnično/lepo, s tem pa imamo tud več šans, da delamo etično.  


lepo povedano - z dodatkom, če sploh hočemo/želimo delovati etično

Lepo si izpostavil pomembno razliko - da je vsaka etika odvisna od določene predhodne metafizike, oziroma vsaka morala od določenih predhodnih družbenih norm. Medtem ko lahko pri vseh ljudeh in družbah najdemo celoten razpon čustev, pa ne bomo našli istih etično/moralnih norm.


uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by titud on 07.10.2005 at 15:24:57


t wrote on 07.10.2005 at 14:24:19:
Čustva po bistvu pokrivajo diapozon ugodja in neugodja, dobro slabo pa je že v domeni etično/moralnih sodb.


Ugodno/neugodno pokrivajo občutja, je to  v bistvu notranji filing. Čustvo je filing, obrnjen navzen, je odnosni filing in postavi občutje ugodja/neugodja v polje odnosa do drugega (tud če smo ta drugi v odnosu do samega sebe). V tem smislu je čustvo  podlaga etike/morale kot oblike odnosa do drugega v smislu ali drugi dober/slab   zame oz. ali sem jaz dober/slab za drugega.

Čustvena inteligenca odpravlja nevtralno pozicijo, predpostavlje čustven odnos kot nujen. Odpravlja  tud  etiko kot nekaj nevtralnega ali v naprej dano moralno normo in jo postvlja v kontekst sprotenga odločanja na podlagi posluha za lastna čustvena stanja.

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by tereza on 07.10.2005 at 16:02:28


titud wrote on 07.10.2005 at 14:09:04:
Čustvena inteleginca  zato po moje ne pomeni, da se če pustimo vodit čustvom bomo avtomatsko delali dobro v smislu resničnega/lepega in s tem etično, ampak pomeni, da če pozorno prisluhnemo čustvom si hkrati zihr izostrimo tudi čut za resnično/lepo, s tem pa imamo tud več šans, da delamo etično.  

Hvala, ker si mi pomagal povedati nekaj kar sama nisem znala tako lepo in enostavno povedati. Popolno se strinjam s tabo.



"Za najvišji cilj vse človeške dejavnosti Aristotel postavi srečnost (evdajmonijo), ............" by t

Kaj ni to cilj vsakega živega bitja na zemlji da išče EVDAJMONIJO, pa čeprav ne pozna njene definicije????

Kar pa se tiče manipulacije in znanja o EQ, pa priporočam knjigo Šadlove, ki lepo opisuje v zadnjih poglavjih njene knjige, kako se EQ  izrablja v današnjem času in hkrati opozarja na zlorabo le-te v prid ekonomskim učinkom.

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by bp on 07.10.2005 at 16:55:14


wrote on 07.10.2005 at 16:02:28:
"Za najvišji cilj vse človeške dejavnosti Aristotel postavi srečnost (evdajmonijo), ............" by t
Kaj ni to cilj vsakega živega bitja na zemlji da išče EVDAJMONIJO, pa čeprav ne pozna njene definicije????

Kolikor vem, se eudaimonia pri Aristotlu povezuje z vrlinami oz. odličnostjo(arete), ki pa so lastnosti, ki naj bi bile specifično človeške, oz. naj bi nas od(s)likovale od živali in ostalega sveta.

bp

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 07.10.2005 at 20:54:32


wrote on 07.10.2005 at 16:55:14:
Kolikor vem, se eudaimonia pri Aristotlu povezuje z vrlinami oz. odličnostjo(arete), ki pa so lastnosti, ki naj bi bile specifično človeške, oz. naj bi nas od(s)likovale od živali in ostalega sveta.

bp





Evdajmonija je tisto dobro, ki si ga ljudje želijo zaradi njega samega - zato je cilj vse človeške dejavnosti - zares srečni pa so samo bogovi in med ljudmi teoretiki.

Kar pa se vrlin, ki naj bi vodile do umne in vrle dejavnosti, v kateri je evdajmonija, je med pogoji tudi, da si moški...

Z živalmi in ostalim stvarstvom pa se Aristotel, vsaj kar se etike tiče ne ukvarja prav dosti.

(Aristotel pač tako kot večina grkov ločuje ljudi, od žensk, sužnjev ter ostalih živali)


uživajte! ;)

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 08.10.2005 at 14:33:49


titud wrote on 07.10.2005 at 15:24:57:
Ugodno/neugodno pokrivajo občutja, je to  v bistvu notranji filing. Čustvo je filing, obrnjen navzen, je odnosni filing in postavi občutje ugodja/neugodja v polje odnosa do drugega (tud če smo ta drugi v odnosu do samega sebe). V tem smislu je čustvo  podlaga etike/morale kot oblike odnosa do drugega v smislu ali drugi dober/slab   zame oz. ali sem jaz dober/slab za drugega.  


Vidiš tukaj si se kar sam zakvačkal občutja ali čustva ali "filing" stojijo na precej isti ravni - gre za človekovo interakcijo z okoljem, ki se giblje znotraj ugodja in neugodja.

Občutje meri na celovitost znoitraj ugodja neugodja, medtem ko čustvtva pomenijo poblj podrobno poimenovanje teh občutij, ki pa vseeno ostajajo znotraj ugodja/neugodja - občutek je tukaj spet lepo poimenovanje za to celovitost, prek katere naj bo lepše dojemali vse (če gremo na nivo odločanja gre tu za dojemanje neke situacije na čim širšem nivoju - s prekritjem čim več informacij, če gledamo obvladovanje to pomeni da neka določena informacija ali čustvo ne zastreta vseh ostalih, ki so šibkejše, vendar lahko enako ali bolj pomembne).

Etika/morala sta v tem pogledu popolnoma izven območja občutka in predstavljata skupek nagonov, kako preživeti v krdelu - tudi tu je pomembno zaznavanje občutij ostalih (in obvladovanje svojih), vendar zgolj kot informacija, ki pomaga pri odločanju za delovanje.


titud wrote on 07.10.2005 at 15:24:57:
Čustvena inteligenca odpravlja nevtralno pozicijo, predpostavlje čustven odnos kot nujen. Odpravlja  tud  etiko kot nekaj nevtralnega ali v naprej dano moralno normo in jo postvlja v kontekst sprotenga odločanja na podlagi posluha za lastna čustvena stanja.



Čustvena inteligenca je še vedno samo inteligenca, ki računa s čustvi - kot taka se razlikuje od konvencionalne zgolj po tem, da namesto abstrakcij (vzorcev, številk, likov) nastopajo človeška čustva - gre za računanje z njimi (kar nam uspešno prodajajo tudi razni best selerji).



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by titud on 10.10.2005 at 19:20:05


t wrote on 08.10.2005 at 14:33:49:
Vidiš tukaj si se kar sam zakvačkal občutja ali čustva ali "filing" stojijo na precej isti ravni - gre za človekovo interakcijo z okoljem, ki se giblje znotraj ugodja in neugodja.


Občutje meri na celovitost znoitraj ugodja neugodja, medtem ko čustvtva pomenijo poblj podrobno poimenovanje teh občutij, ki pa vseeno ostajajo znotraj ugodja/neugodja - občutek je tukaj spet lepo poimenovanje za to celovitost, prek katere naj bo lepše dojemali vse (če gremo na nivo odločanja gre tu za dojemanje neke situacije na čim širšem nivoju - s prekritjem čim več informacij, če gledamo obvladovanje to pomeni da neka določena informacija ali čustvo ne zastreta vseh ostalih, ki so šibkejše, vendar lahko enako ali bolj pomembne).


Dobr si se poglobu v razmerje med občutenjem in čustvovanjem, pri čemer pa čustvovanje  ni zgolj 'podrobnejše imenovanje' občutij in torej bolj zavestna dejavnaost, saj sta tako občutenje kot čustvovanje (in celo mišljenje ) lahko nezavedno, zavestno  in samozavedujoče.

Nezavedno na ravni občutenja je  npr. ugodje ob presnovi harne, na ravni čustvovanja npr. strah pred globino (in na ravni mišljenje tvorba besed).

Zavestno na ravni očutenja je dvig srčnega utripa zaradi stresa, na ravni čustvovanja je to plašnost (in na ravni mišljenja npr. vožnja avta.)

Samozevdujoče na ravni občutenja je nadzor dihanja pri jogiju, na ravni čustvovanja ljubezen do drugega (in na ravni mišljenja npr. reševanje nekega problema).

Znimivo, da je človek lahko občuti, čustvuje in misli tako nezavedno kot zavestno in samozavedujoče, torej bi jest duhovne (kontenplacijske/jogijske) tehnike uvrstu na področje samozavedanja lastnih  občutenj,
čustveno inteligenco bi  umestu v samozvedujoče čustvovanje   to je ljubezen/emapatijo kot  sposobnot razumevanja občutenja drugih, klasično razumsko sposonsot za reševanje problemov pa bi  umestu samozavedujoče mišljenje.


Quote:
Etika/morala sta v tem pogledu popolnoma izven območja občutka in predstavljata skupek nagonov, kako preživeti v krdelu - tudi tu je pomembno zaznavanje občutij ostalih (in obvladovanje svojih), vendar zgolj kot informacija, ki pomaga pri odločanju za delovanje.


Bistveno čustvenega odzivanja  je v tem, da nas dela dovzetne za  razlikovanje dobrega in slabega v naravnem, socialnem in  osebnem prostoru s čimer vnašamo v pojavni svet novo dimenzijo, dimnezijo morale.



Quote:
Čustvena inteligenca je še vedno samo inteligenca, ki računa s čustvi - kot taka se razlikuje od konvencionalne zgolj po tem, da namesto abstrakcij (vzorcev, številk, likov) nastopajo človeška čustva - gre za računanje z njimi (kar nam uspešno prodajajo tudi razni best selerji).


Čustva so pretok informacij na način, da si oseba vzpostavlja svoj vrednostni svet na dimenziji dobro-slabo, vrednote pa so neke vrste arhaična oblika znanja. Čustva so od miselnega  reševanja problemov hitrejša in primernejše, ko delovanje zahteva bliskovito odzivanje. Primarna, biloško pogojena čustvena stanje ( jeza in strah, veselje  in žalost  ter presenečenje in gnus) se v kompleksenem duševnem prostoru interpretirajo v čustvene reprezentacije oz. v vrednote, teh šest primarnih čustev pa generira več tisoč  izpeljanih čustvenih stanj. Na tem izredno kompleksnem, v večini nezavednem  in v svojem manjšme delu zavestnem in samozavedujočem čustvenem doživljanju počiva vsa naša morala.

Moralna dovzetnost je domena tistih bitij, ki smo zmožna empatije, to je sposobnosti bitja za čustveno vživljanje.


Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by referanca on 11.10.2005 at 09:57:29


t wrote on 07.10.2005 at 20:54:32:
Evdajmonija je tisto dobro, ki si ga ljudje želijo zaradi njega samega - zato je cilj vse človeške dejavnosti - zares srečni pa so samo bogovi in med ljudmi teoretiki.

Kar pa se vrlin, ki naj bi vodile do umne in vrle dejavnosti, v kateri je evdajmonija, je med pogoji tudi, da si moški...

Z živalmi in ostalim stvarstvom pa se Aristotel, vsaj kar se etike tiče ne ukvarja prav dosti.

(Aristotel pač tako kot večina grkov ločuje ljudi, od žensk, sužnjev ter ostalih živali)


Aistotel, Sokrat, Platon itd.. imajo v svojih delih jasno vsebovano idejo o nadvladi moškega nad žensko. S tem se popolnoma strinjam s teboj. Pozabil pa si tudi na to, da ko moški (govorim o Atenah) tudi v tem svetu kjer je vladal (Ojkos) ni bil zadovoljen, je pobegnil v POLIS (enak med enakimi  EGALITE - beri: danes je to lahko "gostilna") in tam filozofiral, žural in se zabaval, brez kakeršnih koli obveznosti). Ženske pa so morale delati, vzgajati otroke in skrbeti za dom.
Vendar si ti pozabil da je od takrat preteklo cca.2500 let in da danes živimo v drugačni družbi. Feminizem je jasno in glasno prisoten, ker se ženske borimo za svoj Polis in svoje pravice. In zakaj nebi še me vzele za vzor grškega stila življenja (Polisa, tam se rodi tudi etika) in se borila zanj. Saj to ne pomeni da filozofiramo in če že pomeni da smo prvzele moško filozofiranje, ga moški vporabljate že od Grkov naprej. Torej smo na pravi poti.
Ravno ta ideja (svet samo moških tudi danes), ki jo ti omenjaš pa je problem, ki se vleče že skozi vso zgodovino in ženske potiska nekam v stran, kot nezmožne jasnega mišljenja. Vidiš, tukaj je UMRLA Čustvena inteligenca. Bljak...???

Mislim da je problem drugje!!!
Ženska je bila okarakterizirana kot: šibka, krhka, čustvena... vendar ta ista ženska, z druge strani gledano, je bila tudi: močna, nepredvidljiva, nevarna, kaotična in z destruktivno močjo ... In ta drugi del karakterizacije je point, zakaj se moški držijo tako avtoritativno napram njim. Strah pred njimi in nadvlado bitja, ki je skozi stoletja veljalo za nezmožnega videti pravo resnico, ker je bilo okarakterizirani kot čustveno, sedaj uzira luč sveta.
Tako, toliko z moje strani glede sveta moških.

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 11.10.2005 at 13:30:01


titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Dobr si se poglobu v razmerje med občutenjem in čustvovanjem, pri čemer pa čustvovanje  ni zgolj 'podrobnejše imenovanje' občutij in torej bolj zavestna dejavnaost, saj sta tako občutenje kot čustvovanje (in celo mišljenje ) lahko nezavedno, zavestno  in samozavedujoče.


Ali se strah samozaveda sebe?

Zavest je vedno intencionalna - je zavest o nečem; samozavedanje pa je zavedanje o zavedanje, kjer je zavest osredotočna na samo sebe.

Čustvovanje je v tem smislu zgolj procesiranje določenih občutij skupaj z njihovimi določenimi objekti.


titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Nezavedno na ravni občutenja je  npr. ugodje ob presnovi harne, na ravni čustvovanja npr. strah pred globino (in na ravni mišljenje tvorba besed).



Zase lahko rečem, da se zavedam, da je hrana dobra in da uživam, kadar jem in da se zavedam tudi tega, kako mi kaj leži v želodcu. Poskušam se tudi v čim večji meri zavedati tega, kar občutim in kar pomenjujem z bersedami.


titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Zavestno na ravni očutenja je dvig srčnega utripa zaradi stresa, na ravni čustvovanja je to plašnost (in na ravni mišljenja npr. vožnja avta.)


Meni se srčni utrip lahko dvigne ne da bi se zavedal zakaj - ker ima srce svoj lasten od možgan neodvisni živčni generator. Plašnost pa je lastnost objekta ne pa občutenje.


titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Samozevdujoče na ravni občutenja je nadzor dihanja pri jogiju, na ravni čustvovanja ljubezen do drugega (in na ravni mišljenja npr. reševanje nekega problema).


Pri meni je dihanje del kontrole nad telesom, ki pa lahko poteka tudi brez moje zavestne investicije - medtem ko mišljenje vedno pomeni nek zavestni napor, čeprav ni nujno, da bo ta namera vedno prisotna v enaki meri pa je namera tista, ki proces sproži - za razliko od dihanja, kjer te namere nikoli nisem potreboval. (jogiji so pač stranski produkt amaterizma, del šou biznisa)



titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Znimivo, da je človek lahko občuti, čustvuje in misli tako nezavedno kot zavestno in samozavedujoče, torej bi jest duhovne (kontenplacijske/jogijske) tehnike uvrstu na področje samozavedanja lastnih  občutenj,
čustveno inteligenco bi  umestu v samozvedujoče čustvovanje   to je ljubezen/emapatijo kot  sposobnot razumevanja občutenja drugih, klasično razumsko sposonsot za reševanje problemov pa bi  umestu samozavedujoče mišljenje.


Čustva niso nikoli samozavedajoča - strah se ne zaveda samega sebe, temveč je vsdno subjekt tisti, ki se zaveda.

Misel je lahko nezavedna, vendar kot proces ali kot spomin, misel se ne zaveda same sebe, tisto čemer lahko pripišemo samozavedanje je mišljenje, kot duševni proces (voda ni tok, čeprav je voda tisto, kar teče).

Čustva so podobno kot zavest intencionalna, zavest o čustvih pa je že del drugega procesa (vsaj pri meni).




titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Bistveno čustvenega odzivanja  je v tem, da nas dela dovzetne za  razlikovanje dobrega in slabega v naravnem, socialnem in  osebnem prostoru s čimer vnašamo v pojavni svet novo dimenzijo, dimnezijo morale.


Čustva lahko postavimo na nivo nagonskih sodb (za razliko od sodb, ki temejijo na preračunavanju) o tem, kar je dobro/slabo na nivoju osebnega družbenega preživetja, vendar pa se lahko etika/morala katero potegnem od tu okvarja samo z eno stvarjo - preživetjem posameznika/vrste.




titud wrote on 10.10.2005 at 19:20:05:
Čustva so pretok informacij na način, da si oseba vzpostavlja svoj vrednostni svet na dimenziji dobro-slabo, vrednote pa so neke vrste arhaična oblika znanja. Čustva so od miselnega  reševanja problemov hitrejša in primernejše, ko delovanje zahteva bliskovito odzivanje. Primarna, biloško pogojena čustvena stanje ( jeza in strah, veselje  in žalost  ter presenečenje in gnus) se v kompleksenem duševnem prostoru interpretirajo v čustvene reprezentacije oz. v vrednote, teh šest primarnih čustev pa generira več tisoč  izpeljanih čustvenih stanj. Na tem izredno kompleksnem, v večini nezavednem  in v svojem manjšme delu zavestnem in samozavedujočem čustvenem doživljanju počiva vsa naša morala.

Moralna dovzetnost je domena tistih bitij, ki smo zmožna empatije, to je sposobnosti bitja za čustveno vživljanje.


Čustva so del nagonov, ki pripomorejo k hitrejšemu odločanju in tako pripomorejo k povečanju možnosti za preživetje, kot taka jih sicer lahko jemljemo za neko osnovo morale, vendar pa je obratno in tudi morala kot družbeno vzpostavljena zahteva izločanje ali večjo/manjšo kontrolo nad določenim delom čustev s tem, da se vzpostavljajo določene vrednote, ki recimo presegajo cilj preživetja posameznika in od njega zahtevajo to, da deluje proti sebi - v tem pogledu je morala popolnoma izven naravnega spektra. In tako tudi morala pade pod določeno vrsto preračunljivosti, kjer se začne premišljevanje o večjem ali manjšem zlu.

Tu bi se lahko potegnilo določeno analogijo z zakonom, kjer vsi vemo in čutimo, kaj je prav in pravično, na koncu pa zmagujejo boljši pravniki.



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by t on 11.10.2005 at 13:56:31


wrote on 11.10.2005 at 09:57:29:
Aistotel, Sokrat, Platon itd.. imajo v svojih delih jasno vsebovano idejo o nadvladi moškega nad žensko. S tem se popolnoma strinjam s teboj. Pozabil pa si tudi na to, da ko moški (govorim o Atenah) tudi v tem svetu kjer je vladal (Ojkos) ni bil zadovoljen, je pobegnil v POLIS (enak med enakimi  EGALITE - beri: danes je to lahko "gostilna") in tam filozofiral, žural in se zabaval, brez kakeršnih koli obveznosti). Ženske pa so morale delati, vzgajati otroke in skrbeti za dom.
Vendar si ti pozabil da je od takrat preteklo cca.2500 let in da danes živimo v drugačni družbi. Feminizem je jasno in glasno prisoten, ker se ženske borimo za svoj Polis in svoje pravice. In zakaj nebi še me vzele za vzor grškega stila življenja (Polisa, tam se rodi tudi etika) in se borila zanj. Saj to ne pomeni da filozofiramo in če že pomeni da smo prvzele moško filozofiranje, ga moški vporabljate že od Grkov naprej. Torej smo na pravi poti.
Ravno ta ideja (svet samo moških tudi danes), ki jo ti omenjaš pa je problem, ki se vleče že skozi vso zgodovino in ženske potiska nekam v stran, kot nezmožne jasnega mišljenja. Vidiš, tukaj je UMRLA Čustvena inteligenca. Bljak...???

Mislim da je problem drugje!!!
Ženska je bila okarakterizirana kot: šibka, krhka, čustvena... vendar ta ista ženska, z druge strani gledano, je bila tudi: močna, nepredvidljiva, nevarna, kaotična in z destruktivno močjo ... In ta drugi del karakterizacije je point, zakaj se moški držijo tako avtoritativno napram njim. Strah pred njimi in nadvlado bitja, ki je skozi stoletja veljalo za nezmožnega videti pravo resnico, ker je bilo okarakterizirani kot čustveno, sedaj uzira luč sveta.
Tako, toliko z moje strani glede sveta moških.


Grki niso imeli samo ideje o nadvladi (to idejo imajo mogoče nekateri dandanes) temveč kar nadvlado samo - večinama so bili s tem kar zadovoljni in niso bežali v polis, ker so polis tudi imeli (če bi bil polis gostilna t ne bi bil anarhist).

Kar se ženskih želja tiče, je s tem imel hude probleme že Freud (da ne omenjam kakšnih klasičnih sovražnikov žensk, ki so naredili krščanstvo), vendar pa se mi zdi da si nekatere  feministke želijo predvsem to, da bi lahko elegantno scale stoje.

Kar se tiče inteligence pa je itaq že zdavnaj jasno, da ste ženske inteligentnejše od nas, vendar pa imate to napako, da ste tudi bolj delavne in zato ne morete biti geijalne.

Genjalnost je namreč posledica lenobe in velike potrebe po improvizaciji, ženske nas z lahko premagate povsod tam, kjer je v igri veliko garanja, zato so vam grki prepustili vzgojo in delo, medtem, ko so sami raje filozofirali in uživali življenje ter na vsake toliko časa pobili svoje sovražnike (ubijanje je še ena od stvari, ki ženskam ni nikoli šlo najbolje od rok - tako kot scanje stoje).



uživajte!

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by titud on 12.10.2005 at 07:36:53


t wrote on 11.10.2005 at 13:30:01:
Ali se strah samozaveda sebe?

Zavest je vedno intencionalna - je zavest o nečem; samozavedanje pa je zavedanje o zavedanje, kjer je zavest osredotočna na samo sebe.

Čustvovanje je v tem smislu zgolj procesiranje določenih občutij skupaj z njihovimi določenimi objekti.


To intencionalno  procesiranje občutij je lahko nezavedno, zavestno ali samozavedujoče. Čustveno inteligenco bi jest uvrstu med samozvedujoče čustovanje.



Quote:
Zase lahko rečem, da se zavedam, da je hrana dobra in da uživam, kadar jem in da se zavedam tudi tega, kako mi kaj leži v želodcu. Poskušam se tudi v čim večji meri zavedati tega, kar občutim in kar pomenjujem z bersedami.


Občutja so tudi lahko nezvedna, zavestna in samozvedujoča. Ni nujno, da se občutje nanaša na nekaj oz. da mora biti čustvovanje, da se je lahko zavestno oz. samozavedujoče. Boljš povedano: zavestsno občutje se v bistvu nanaša na samo nase kot na intencionalni objekt, zato si tudi z  jogijskimi  in drugimi  psihotehnikami lahko zavestno  kreiramo željena o občutja ne da bi bila vzana na zunanje objekte/vplive. In tud če je tak zunaji vpliv npr. hrana/droga, zavestno še vedno lahko vplivamo na njihov učinek na na naše občutenje teh zunanjih vplivov, tko da se tud ob okusno  zaužiti hrani npr. počutimo slabo če npr. vemo, da smo hrano nekomu odžrli ali da je nismo zaslužili  in obratno, se ob pičli in neokusni hrani počutmo božansko, če je bla postrežena z ljubeznijo.



Quote:
Meni se srčni utrip lahko dvigne ne da bi se zavedal zakaj - ker ima srce svoj lasten od možgan neodvisni živčni generator. Plašnost pa je lastnost objekta ne pa občutenje.


Laho pa njegov utrip tud  tud zavestno reguliraš. Skoraj ni ga občutenja. ki ne bi blo mogoče zavestno obvladat ali zavestno povzročit. Enako je s čustvovanjem.



Quote:
Pri meni je dihanje del kontrole nad telesom, ki pa lahko poteka tudi brez moje zavestne investicije - medtem ko mišljenje vedno pomeni nek zavestni napor, čeprav ni nujno, da bo ta namera vedno prisotna v enaki meri pa je namera tista, ki proces sproži - za razliko od dihanja, kjer te namere nikoli nisem potreboval. (jogiji so pač stranski produkt amaterizma, del šou biznisa)

Misel je lahko nezavedna, vendar kot proces ali kot spomin, misel se ne zaveda same sebe, tisto čemer lahko pripišemo samozavedanje je mišljenje, kot duševni proces (voda ni tok, čeprav je voda tisto, kar teče).


Mišljenje samo po sebi ni noben zavesten proces. Večina mišljenja je itak nezavedno abstrahiranje nezavednih občutij in čustvovanj,  za zavestno misu rabiš enak motiv in napor kot za zavestno očutenje in čustvovanje.



Quote:
Čustva niso nikoli samozavedajoča - strah se ne zaveda samega sebe, temveč je vsdno subjekt tisti, ki se zaveda.

Čustva so podobno kot zavest intencionalna, zavest o čustvih pa je že del drugega procesa (vsaj pri meni).


Kaj  pa je subjekt, ki se zaveda, drugega kot središčna  točka (jaz/duša), v katreri  se dogaja enotnost občutij, čustvovanj in mišljenja. Samozvedajoči jaz  je  tako lehko le enotnost samozveduječega občutja, čustvovanja in mišljenja in ne le dekartov samozavedujoči cogito.  





Quote:
Čustva lahko postavimo na nivo nagonskih sodb (za razliko od sodb, ki temejijo na preračunavanju) o tem, kar je dobro/slabo na nivoju osebnega družbenega preživetja, vendar pa se lahko etika/morala katero potegnem od tu okvarja samo z eno stvarjo - preživetjem posameznika/vrste.


Tudi v nagonske čustvene  sodbe vsaj pri človeku niso refleks samoobstoječega jaza amapak jaza kot socilanega bitja, katerega nagoni kot nezavedna osnova delovanja so že rezultat  njegove družbenosti ( po jungu kolektivnega  nezvednega), ki vsebuje arhetipske  nastavke za (samo)zadovoljujočo zadovljitev nagonov posameznika in s tem njegove  vrste.  




Quote:
Čustva so del nagonov, ki pripomorejo k hitrejšemu odločanju in tako pripomorejo k povečanju možnosti za preživetje, kot taka jih sicer lahko jemljemo za neko osnovo morale, vendar pa je obratno in tudi morala kot družbeno vzpostavljena zahteva izločanje ali večjo/manjšo kontrolo nad določenim delom čustev s tem, da se vzpostavljajo določene vrednote, ki recimo presegajo cilj preživetja posameznika in od njega zahtevajo to, da deluje proti sebi - v tem pogledu je morala popolnoma izven naravnega spektra. In tako tudi morala pade pod določeno vrsto preračunljivosti, kjer se začne premišljevanje o večjem ali manjšem zlu.

Tu bi se lahko potegnilo določeno analogijo z zakonom, kjer vsi vemo in čutimo, kaj je prav in pravično, na koncu pa zmagujejo boljši pravniki.


Družbenost bitja ni mogoče enačit samo  preračunljivostjo in tekmo za obstoj posameznika na račun eksitence drugega, ker po isti logiki je prečaunljivost tudi ljubezn, predanost/služenje   in potrebo po sodelovanju. V obeh primerih gre v bistvu za (koletivno) obliko čustvovanja v obliki morale, ki pa še ni nujno doseglo  zavestno. kaj šele samozvedujočo  stopnjo.

Čustvovanje zarad intencionalnosti in komplesnosti ni nujno zavestna stopnja občutenja kot mišljenje zaradi preračunljivosti še  ni  nujno zavestna oblika čustvovanja. Vsaka od teh pojmov imajo svoje stopnje zavedanja in šele na ravni  doseženega samozavedanja vsake od njih po mojem lahko govorimo o celoviti ozaveščenosti. Ne moreš npr. samo s  samozavednjem svojega mišljenja 'kompenzirat' nesposobnost zavestnega občutenja (sebe) in čustvovanja (do drugih in sebe kot drugega).  

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by titud on 12.10.2005 at 07:47:59


t wrote on 11.10.2005 at 13:56:31:
Grki niso imeli samo ideje o nadvladi (to idejo imajo mogoče nekateri dandanes) temveč kar nadvlado samo - večinama so bili s tem kar zadovoljni in niso bežali v polis, ker so polis tudi imeli (če bi bil polis gostilna t ne bi bil anarhist).

Kar se ženskih želja tiče, je s tem imel hude probleme že Freud (da ne omenjam kakšnih klasičnih sovražnikov žensk, ki so naredili krščanstvo), vendar pa se mi zdi da si nekatere  feministke želijo predvsem to, da bi lahko elegantno scale stoje.

Kar se tiče inteligence pa je itaq že zdavnaj jasno, da ste ženske inteligentnejše od nas, vendar pa imate to napako, da ste tudi bolj delavne in zato ne morete biti geijalne.

Genjalnost je namreč posledica lenobe in velike potrebe po improvizaciji, ženske nas z lahko premagate povsod tam, kjer je v igri veliko garanja, zato so vam grki prepustili vzgojo in delo, medtem, ko so sami raje filozofirali in uživali življenje ter na vsake toliko časa pobili svoje sovražnike (ubijanje je še ena od stvari, ki ženskam ni nikoli šlo najbolje od rok - tako kot scanje stoje).

uživajte!


Nikol ne bomo vedl,kako so čustvovali antinčni grki, lahko pa današanje interpretacija njjihovoih čustvovanj lahko dost pove o našem čustvovanju.

Jest sem imel npr. sokrata vedno za dialektika in prodornega racionalista, ki je z lucidnostjo svojih misli, podanih skozi dialoge, podal razlogao sveta in človeka v njem, da lahko tud modernemu  človeku služi tkorekoč v    bibličnimih razsežnostih. Zdej pa v spremni besedi kocjančičevega prevoda platona berem, da je bistvo paltonovoge opusa v tem, da je sokratove dialoge podajal  z dramaturško napetostjo, da je bistvena sporočilnost ne v sokratovih  besedah ampak v tem, kar je za njimi in nad njimi,  torej v bistvu v čustveno-dramaturškem  loku, ki ga ja izrisal platon kot dramatik in ne njegov učitelj sokrat kot mislec/filozof....

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by vida on 12.10.2005 at 08:57:58


t wrote on 07.10.2005 at 20:54:32:
Evdajmonija je tisto dobro, ki si ga ljudje želijo zaradi njega samega - zato je cilj vse človeške dejavnosti - zares srečni pa so samo bogovi in med ljudmi teoretiki.


uživajte! ;)



???

Title: Re: Čustven inteligenca in etika -dileme
Post by referanca on 12.10.2005 at 10:07:54


t wrote on 11.10.2005 at 13:56:31:
Kar se ženskih želja tiče, je s tem imel hude probleme že Freud (da ne omenjam kakšnih klasičnih sovražnikov žensk, ki so naredili krščanstvo), vendar pa se mi zdi da si nekatere  feministke želijo predvsem to, da bi lahko elegantno scale stoje.

1.Kar se tiče inteligence pa je itaq že zdavnaj jasno, da ste ženske inteligentnejše od nas, vendar pa imate to napako, da ste tudi bolj delavne in zato ne morete biti geijalne.

2.Genjalnost je namreč posledica lenobe in velike potrebe po improvizaciji, ženske nas z lahko premagate povsod tam, kjer je v igri veliko garanja, zato so vam grki prepustili vzgojo in delo, medtem, ko so sami raje filozofirali in uživali življenje ter na vsake toliko časa pobili svoje sovražnike (ubijanje je še ena od stvari, ki ženskam ni nikoli šlo najbolje od rok - tako kot scanje stoje).



uživajte!


1. Torej smo ženske na pravi poti. Kaj je lažjega kot se naučiti lenobe - lenarjenja, katera je tudi bistvo POLISA. Težje se je naučiti delati in garati če nisi tega nikoli počel.  
Amazonke ("začetek" feministk) so že od nekdaj imele idejo: po potrebi uporabi in nato odvrzi, nato pa uživaj človeka vredno življenje. Se ti ne zdi, da to sliči na Aristotelovo idejo o človeku vrednem življenju. (Polisu), na pa OJKOS: nuja, človeka ne vredno življenje, ekonomija, itd...

2. kar pa se tiče : scanja stoječki, se mi pa ne zdi ravno okusno izražanje, pa tudi ne na nivoju debate o ETIKI in EQ-ju. Sicer pa, kakšna prednost pa je to???

Sposobnost ubijanja???? Poznaš izraz : preko trupel do zastavljenega cilja! Očitno ženske res nismo dosegla tega nivoja to pa zato, ker se zavedamo, da prej kot slej se sve vrača i sve plača. Sedaj pa povej a se ti zdi "ubijanje" moška prednost ali slabost???

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.