sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 08:43:03:


Če preberem spodnji odstavek, vidim, da v njemu izražaš predvsem svoje zadovoljstvo nad skladom za pluralizacijo medijev. Pa tudi tvoj zgornji primer s članki ne pride dlje od dveh (a-rdeče, b črno), glede na to, da je to šele dvojina, bi zapluralnost potrebovali vsaj še tretjega in četrtega...
sinjeoka wrote on 21.08.2005 at 17:18:59:


Kar se mene tiče je trenutno govorjenje o stopnjah pluralizacije popolna neumnost - gre predvsem za politični konstrukt, s katerim si želi vladajoča opcija v čim večji meri podrediti medijski prostor. Primeri so zares lepi; od tega, da se ne odgovarja na novinarska vprašanja pa do tajnih dopisov, s katerimi mediji se sodeluje in s katerimi ne, v končni fazi pa celo do policijskega nadzora nad novinarji (pri čemer ne rečem, da prejšnji oblastniki tega niso počeli, dejstvo pa je, da se vsaj niso skrivali za raznimi umotvori, kot je pluralizacija medijskega prostora) ali pa recimo postopno krčenje urada za iformacije javnega značaja...


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 08:43:03:


Ne vem, kako imajo to urejeno po vsej Evropi, niti me ne zanima. Če pogledam, kako so se tega lotili pri nas, mi je takoj jasno, da gre pri našem zakonu predvsem za politični prevzem - za željo določene politične opcije, da bi imela na določen medij večji vpliv.

Tvoje mnenje pa je tudi žaljivo do večine - konec koncev se je na zadnjih volitvah izkazalo, da ljudje mislijo s svojo glavo in da mediji ne morejo skreirati celotne realnosti, ali pa da so popolnoma dovolj pluralistični za naše trenutne potrebe (vsaj kar se politike tiče).


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 08:43:03:



To si izluščila od nekje drugje (kot večkrat se preprosto lažeš, ker ti tako pač ustreza), saj takega pogovora nikoli ni bilo. Lahko pa se tudi odpraviš na FF in po spiskih obvezne literature za preveriš, kateri filozofi iz celega spektra manjkajo (mogoče kakšen veliki ljubitelj svobode kardinal Ratzinger ali veliki filozof Koarol Wojtila?).




uživajte!

t wrote on 22.08.2005 at 09:48:21:


predvsem je žalostno, da si je treba medijski prostor podrediti, oziroma, da je bil podrejen

Urad pooblaščenca za informacije javnega značaja je z novelo dobil večje pristojnosti. Kajti zdaj je možna presoja in izdaja informacij tudi v primerih, ko gre za t.i. "poslovno skrivnost", "uradno tajno", davčna tajna... če je izkazani javni interes večji od interesa, da se zadeva zadrži v tajnosti - poprej se take informacije nikakor niso mogle razkriti


t wrote on 22.08.2005 at 09:48:21:


pri zmagi tele opcije niso imeli mediji nobene vloge. Zmagali so preprosto zato, ker je situacija v državi postala tako slaba, da je bila vsaka alternativa boljša (ne pa dobra)

koliko so bili pri tem mediji pluralni - verjetno zelo - pa mislim samo na internet. Delo, Dnevnik ... pa



t wrote on 22.08.2005 at 09:48:21:


bošček ... za Thomasa Jeffersona, Washingtona, J. Adamsa seveda še nisi slišal, pa za J. Lockeja tudi ne (žal iskalnik na forumu bolj slab dela, se pa več ne spomnim v kateri temi sva se o tem pogovarjala)

t wrote on 22.08.2005 at 10:46:30:


Naj bi.
Pa so ?

t wrote on 22.08.2005 at 11:39:38:



to svojo demokratično kontrolo so izvajali zelo asimetrično - pri čemer pozabljaš, da si pridobiti nadzor prizadeva samo tisti, ki ga nima - tisti, ki ga ima se pa trudi ohraniti ga

mogoče bi bilo vmesno, da si prebereš kakšno razpravo o prednosti prvega ponudnika.

Drugače pa - si naravnost zabaven primerek, ki se zavzema za ukinitev ablasti z ohranitvijo statusa quo. (kar je tipičen argument moči)

moje sožalje pa v segmentu, da poznaš poleg anarhistične samo še socialistično družbeno ureditev

dve skrajnosti, ki se srečata v segmentu logike moči in preferenčnega tretmaja družbenih skupin s to "močjo"

pri vsem udrihanju zoper ZDA pa nisi sposoben videti preprostega dejstva, da je ameriški sisitem demokratičen vis-a-vis svojih državljanov in da je argument nedemokratičnosti zmeraj povezan z Irakom, .... (zunanjo politiko). Slovenija bi lahko ameriški sistem copy-pastala vsaj v segmentu odnosa državljani-država

(aja tega mi ne počnemo, ker se pri ZDA nimamo kaj učit)

pa za osvežitev spomina si pojdi prebrat thread Pozitivke - propaganda junkiejev (ki jo je začel Andres)

sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 12:52:45:


Kontrola je očitno bila zadostna, nikjer pa nisem rekel, da ne bi mogla biti boljša, lahko pa rečem, da se ne more izboljšati tako, da bojo stranke, ki bodo trenutno na oblasti, postavljale nadzrorni svet, ki bo postavljal in odstavljal novinarje in urednike.


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 12:52:45:


Zakaj?


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 12:52:45:


Ali lahko napišeš deset stavkov, ne da bi se dvakrat zlagala?


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 12:52:45:




Ameriški sistem je posredno posredna demokracija in je kot tak precej slabši od našega. Šefa države pa sploh ne volijo volilci oziroma večina glasov, temveč elektorji - zato je možno, da na oblast pride nekdo, ki je dobil manj glasov od svojega nasprotnika.

(poleg tega pa so na pred prejšnjih volitvah sedanjega predsednika postavili sodniki ne pa volilci, če bi njihov sistem deloval, ta Bush nikoli ne bi bil predsednik - od take demokracije se zares lahko veliko naučimo: predvsem to, da je ne gre posnemati)

Demokracija pomeni vladavina ljudstva trenutno pa poznamo zgolj posredne demokracije, katerih kvaliteto lahko merimo po tem, koliko dejanskega vpliva imajo volilci na vodenje države in tu je naš sistem boljši od ameriškega.



uživaj!

sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 13:21:29:



Ne vem. Zakaj se trudiš? Mogoče nimaš drugega dela?




sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 13:21:29:



Je bil vedno del obvezne literature in še vedno je:
http://www.ff.uni-lj.si/filo/literatura_doc/Novoveska_fil_E.htm
http://www.ff.uni-lj.si/filo/literatura_doc/Novoveska_fil_D.htm






sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 13:21:29:



Demokracija je samo forma - oblika vladavine.

Čudi pa me, da kot poznavalka in ljubiteljica ameriške demokracije, sploh ne poznaš tega, kar zagovarjaš.

Za zmago na predsedniških volitvah zadostuje že zmaga v 11 največjih državah, saj to prinese dovolj elektorskih glasov. Kritiki elektorskega sistema so dokazali, da bi lahko ob idealni razdelitvi glasov (50 % + en glas v vsaki izmed teh 11 držav) predsedniški položaj zasedel že kandidat, ki bi na volitvah na območju celotne ZDA dobil le 23 odstotkov vseh glasov volivcev.




uživaj!

sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 14:34:05:


Vendar ni samo to - dejansko gre za uveljavljanje čim vpliva strank, ki bodo na oblasti, torej za večji vpliv politike.

Zato imam še vedno raje cehe ali pa zaprte civilnodružbene skupine, z njihovimi specifičnimi cehovskimi potezami, kot pa samo stranke.

Najbolje bi bilo, da sam poslovni del prevzame parlament (nadzor nad kešem inu porabo le tega), o uredništvih pa naj odločajo novinarji in civilna družba.


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 14:34:05:



Ljubica draga, tudi kraljevina je lahko na pravilih utemeljen odnos med državo in posameznikom... ali pa diktatura... ali pa...

To kar si napisala velja za vse oblike vladavin. Vsaka od njih je v vsebinskem smislu na pravili utemeljen odnos med državo in posameznikom, pri čemer je bistveno, da se teh pravil tudi držijo.




uživaj!

sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 15:14:17:



Kolikor se spominjam je po novem zakonu par mest posebej rezerviranih tudi predstavniki religij - ne vem pa, kako je po sedanjem.




sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 15:14:17:



Kar pa sploh ni pomembno, če ti je vsebina pomembnejša od odlike - kot si napisala ti.


sinjeoka wrote on 22.08.2005 at 15:14:17:



Ljubica draga, v naši državi ti načeloma na fakulteti ne smejo dati obveznega branja v tujem jeziku (razen pri jezikih), zato pride to pod sekundarno literaturo. Poleg tega pa Locka nismo brali samo pri novoveški filozofiji temveč tudi pri socialni filozofiji, tam smo brali še "Pismo o toleranci" in tisti dve razpravi, tega se spominjam, ker sem pomladi med pospravljanjem v star papir poslal fotokopije srbohrvaškega prevoda.

Če bi ti prebrala vsaj Pismo o toleranci, bi lahko videla, da je Locke nasprotoval samo RKC (ker imajo katoliki dva šefa, od katerih jim eden ponuja nebesa), drugače pa je oblastnikom priporočal toleranco do vseh  religij.

Kar pa se tiče Lockove politične teorije, si v slovenščini lahko prebereš knjigo, ki jo je napisal John W. Gough: Družbena pogodba - Kritična študija njenega razvoja, kjer je IX. poglavje posvečeno Locku. (naslednji dve poglavji sem prevedel jaz) Če bi kadarkoli brala Locka vsekakor ne bi mogla pisati takih neumnosti. Za nasprotnika absolutne države so ga razlasili wighi (in pa v nadaljevanju američani, kateri so ga najbrž tako kot ti brali v raznih enciklopedičnih povzetkih - Lockova pisanja so pač uporabili v skladu s svjimi potrebami), ki so zagovarjali pravice ljudi (tj. zemljiških posestnikov) viz. rojalistom, ki so zagovarjali od boga dano kraljevo oblast. Locke tako ni bil nasprotnik avtoritarne absolutne države temveč zgolj teoretski nasprotnik rojalistične teorije o od boga dani oblasti.

Locke je tako kot večina kontraktualistov izhajal iz naravnega stanja ala Hobes, pri čemer je zagovarjal popolno svobodo in enakost posameznikov v naravnem stanju (pri tem pa je za razliko od Hobesa (človek človeku volk) uvajal določeno naravno racionalno moralo - ne delaj mi tega, česar nočeš, da jaz delam tebi), ki pa se nato preko pogodbe odrečejo svojim močem, ki jih uporabljajo za obrambo sebe in svoje lastnine ter jih prenesejo na skupnost. V tem smislu Locke zagovarja polnomočje oblasti  - vse to za javno dobro, ki je tudi edina omejitev za tistega, ki postavlja zakone po naravnem pravu (za razliko od Hobesa, ki govori o suverenu, Locke tu govori o poverjenikih). Revolucija pa je upravičena vedno, kadar vlada ravna v nasprotju s poveritvijo.
Uvede pa tudi neko noviteto - da je vsak lastnik samega sebe in da je tudi lastnik svojega dela (kot da bi poslušal kakšnega komuista a ne?).

Locke na tak način samo upraviči revolucionarni upor proti državi, in seveda spodbija rojalistično tezo o oblasti kot nasledljivemu božjem darilu, v ničemer pa ne govori proti absolutnosti države, vse dokler v skladu s pravili naravnega prava ravna v javnem interesu.

Sploh pa Locke vsaj na področju politične teorije ne pove ničesar novega ali posbej izvirnega, temveč predvsem dobro sledi svojim predhodnikom.


uživajte!