.... oziroma, kako butasti so novinarji ...


Obresti do neba

Zakon o izvršbi in zavarovanju je nejasen
 

Preden vstopim v stanovanje, izpraznim do vrha natlačen poštni nabiralnik. Nalepka, ki naj bi zajezila poplavo propagandnih tiskovin, svoje naloge ne opravlja več. Pri sosedih enaka zgodba. Reklame vržem v polno škatlo v kotu. Doma pregledam pošto. Moje zanimanje zbudi ovojnica z decentnim slovenskim grbom. Pod njim siv napis: Marijan H. - IZVRŠITELJ. Odprem in preletim vsebino: z nasilnim vstopom ob asistenci ključarja … Po potrebi POLICIJE … POZIVAM, da TAKOJ poplačate dolg … Sesedem se na kavč. Hudiča! Verjetno sem pozabila na kako plačilo. Morda zaradi razprodaj, potovanja ali pa se je položnica enostavno utopila v morju reklam ... To se vendar zgodi vsakemu, se tolažim. Berem naprej: V nadaljevanju postopka bo izvršen RUBEŽ predmetov ... do prodaje na javni dražbi ... OPOZORILO DOLŽNIKU ... sodišče izreče denarno kazen fizični osebi do 1.000.000 tolarjev ... In še zadnji stavek namesto pozdrava in pravnega pouka: Kazen zapora se izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje zaporne kazni.

Pismo izterjevalca oziroma izvršitelja je primitivno, odbijajoče, grozilno; da bi čim hitreje izmolzel denar, nastrelja kar vsa prisilna sredstva, ki obstajajo.

Globok vdih, izdih, počasi, racionalno. Koliko moram plačati? Vaš dolg je 69.300 SIT s pripadki: pomeni znesek dolga + obresti + sodni stroški + izvršilni stroški + dodatno priglašeni stroški upnika. Nikjer ni naveden točen znesek. Telefoniram v pisarno izvršitelja, kjer me na drugi strani žice pričaka strog birokratski glas. “Po telefonu ne dajemo podatkov!” mi razloži uslužbenka, vajena takšnih in drugačnih klicev, “osebno pridite v pisarno izvršitelja v času uradnih ur.” Da izvem, kolikšen je moj dolg, bi se morala odpraviti v Kamnik. Po mučnem pregovarjanju mi le povedo znesek, ki ga moram poravnati. Poleg dolga 69.300 SIT, zneska z dveh pozabljenih položnic za stanovanjske stroške izpred petih let, moram plačati 108.464 SIT zamudnih obresti, 18.845 SIT sodnih stroškov, 12.000 SIT izvršilnih stroškov. Odprta je postavka dodatno priglašenih stroškov upnika, ki jih v mojem primeru ne terjajo - vsaj za zdaj. Vse skupaj znese 208.609 SIT. Moj dolg je tako narasel za več kot 300 odstotkov, seveda če plačam takoj! Znesek lahko plačam samo osebno v pisarni izvršitelja v času uradnih ur oziroma s poštno nakaznico. Na pošti moram za storitev odšteti še dodatnih 4600 tolarjev ...


Dvoumnost zakonov

Profesor Albin Igličar s Pravne fakultete v Ljubljani je presenečen nad zakonodajo na tem področju. Postopki se mu zdijo počasni, obresti previsoke. Zakone si lahko razlagamo na več načinov. Ostaja nejasno, ali se zamudne obresti računajo po linearnem ali konformnem sistemu. Zagotovo po tistem, ki je manj ugoden za dolžnika. Konformni sistem torej. Izračun zamudnih obresti si lahko naredite na spletni strani

http://www.ius-software.si/dvsebine/obresti/obresti.asp.

Ko podpišemo pogodbo s podjetjem, ki nam bo zagotovilo storitev, pa naj gre za odvoz smeti ali plačilo RTV-naročnine, se zavežemo, da bomo storitev plačali v določenem roku. Upnik torej neplačnike kreditira, zato je razumljivo, da od njih terja dolg z obrestmi. Dolžniki poznamo dolžnosti, ne pa tudi pravic. Dolgovi tako imenovane “gospodinjske” narave imajo enoletni zastaralni rok. To pomeni, da morajo dolg od nas izterjati v enem letu, sicer ga nismo več dolžni poravnati.

Če so terjatve dane v sodno izterjavo, pa postopek ne more več zastarati. S takojšnjim plačilom dolga si prihranimo plačilo zamudnih obresti. Na koncu postopka, čez nekaj let, bomo plačali samo še fiksne sodne in izvršilne stroške. Naša pravica proti sklepu, ki ga dobimo od izvršitelja, je pritožba, kakor določa zakon o izvršbi in zavarovanju. Ta v sklepu ni omenjena. Vložiti jo je treba v osmih dneh. Za pritožbo moramo imeti tehtne razloge, drugače se vse skupaj dodatno zavleče, na naše stroške seveda.

V 11. členu zakona o izvršbi in zavarovanju piše: “V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče postopati hitro. Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek.”

Po mnenju profesorja Miha Juharta, prav tako s Pravne fakultete v Ljubljani, so obresti najbolj problematične v postopku izterjave dolga. Ne moti ga toliko to, da dolg narašča zaradi sodnih zaostankov, temveč višina obrestne mere, ki je 15,5 odstotka na letni ravni. Poleg tega naj bi se ta odstotek še zviševal, vsaj glede na zglede in zahteve iz Evropske skupnosti. Matjažu Andrejašiču, odvetniškemu pripravniku v odvetniški pisarni Starman-Velkaverh, ki se podrobneje ukvarja s primeri dolžništev, pa se veljavna obrestna mera ne zdi sporna. Prepričan je, da je dolžniška obrestna mera odsev gospodarskih razmer v državi. Sporna se mu zdi “hitrost” postopkov.

Kakorkoli že, zakon o izvršbi in zavarovanju daje podjetjem možnost, da izkoriščajo pravno neosveščenost dolžnikov. Glede na obrestno mero in trajanje postopkov se upniku ne mudi izterjati dolga, saj je ta zanj zelo donosna naložba. Upnik se tako lahko pritaji za skoraj leto dni in nato udari po nas s tožbo na sodišču, znesek dolga pa narašča iz meseca v mesec, iz leta v leto ...

Rešitev bi prinesla samo sprememba zakona, ki bi upniku omogočala hitro izterjavo dolga, dolžnika bi zavarovala pred zastoji na sodiščih in visokimi obrestmi, sodišče pa bi prisilila k učinkovitejšemu delovanju.

Dolgovi, ki jim dolžniki ne ugovarjajo, so popolnoma avtomatske narave in bi morali biti obravnavani prednostno. Zaradi pritožb - če se dolžnik pritoži, traja postopek neprimerno dlje - se v čakalni vrsti znajdejo tudi enostavnejši primeri, kakršen je naš. Ravno tako, kot se v trgovskem središču postavimo v posebno vrsto, če kupimo le nekaj artiklov, bi morali biti primeri, kjer dolžnik ne bi ugovarjal, rešeni hitreje. Zakon bi določal časovni okvir, na primer do šest mesecev, znotraj katerega bi morala biti zadeva rešena, sicer bi začele obresti teči v škodo sodišča. Sodišče bi bilo tako prisiljeno delovati hitreje. Po šestih mesecih od začetka postopka bi v našem primeru plačali 129.512 SIT.

Do takrat, ko bo država sprejela zakon, pravičen do vseh udeležencev v postopku, pa nam preostane le, da se ravnamo po zgledu starejših občanov. Ti očitno dobro vedo, zakaj čakajo v vrsti pred okencem, da plačajo položnice.


Barbara Kovač, Igor Matijevič

bpp8 wrote on 20.07.2005 at 15:01:17:


a je to vprašanje za jack pot?

a lahko odgovorim?

ja novinarji so pa ja tata-mata za vse, še posebej če se jim dogaja krivica ko jih rubijo, potem ko niso a) plačali računa,  b)dvignili pisma in c)  prebrali drobnega tiska na sporočilu poštarja

(a sem zmagala?   )

mene pa zanima kaj je narobe zapisano ... dost podobno zgodbo je meu stojči, je pa bla razlika v tem da on je vedu da je dolžan, pa je bil prepričan da tega računa ni dolžan poravnat ... začel se je s par deset jurji, končal pa glih tko nekje pr 300, s tem da so njemu grozil da mu bojo flet dal na dražbo, če ne plača ...

frdrmore ... kje je blo to objavljeno?