Kar pa sploh ni pomembno, če ti je vsebina pomembnejša od odlike - kot si napisala ti.!

Ljubica draga, v naši državi ti načeloma na fakulteti ne smejo dati obveznega branja v tujem jeziku (razen pri jezikih), zato pride to pod sekundarno literaturo. Poleg tega pa Locka nismo brali samo pri novoveški filozofiji temveč tudi pri socialni filozofiji, tam smo brali še "Pismo o toleranci" in tisti dve razpravi, tega se spominjam, ker sem pomladi med pospravljanjem v star papir poslal fotokopije srbohrvaškega prevoda.

Če bi ti prebrala vsaj Pismo o toleranci, bi lahko videla, da je Locke nasprotoval samo RKC (ker imajo katoliki dva šefa, od katerih jim eden ponuja nebesa), drugače pa je oblastnikom priporočal toleranco do vseh  religij.

Kar pa se tiče Lockove politične teorije, si v slovenščini lahko prebereš knjigo, ki jo je napisal John W. Gough: Družbena pogodba - Kritična študija njenega razvoja, kjer je IX. poglavje posvečeno Locku. (naslednji dve poglavji sem prevedel jaz) Če bi kadarkoli brala Locka vsekakor ne bi mogla pisati takih neumnosti. Za nasprotnika absolutne države so ga razlasili wighi (in pa v nadaljevanju američani, kateri so ga najbrž tako kot ti brali v raznih enciklopedičnih povzetkih - Lockova pisanja so pač uporabili v skladu s svjimi potrebami), ki so zagovarjali pravice ljudi (tj. zemljiških posestnikov) viz. rojalistom, ki so zagovarjali od boga dano kraljevo oblast. Locke tako ni bil nasprotnik avtoritarne absolutne države temveč zgolj teoretski nasprotnik rojalistične teorije o od boga dani oblasti.

Locke je tako kot večina kontraktualistov izhajal iz naravnega stanja ala Hobes, pri čemer je zagovarjal popolno svobodo in enakost posameznikov v naravnem stanju (pri tem pa je za razliko od Hobesa (človek človeku volk) uvajal določeno naravno racionalno moralo - ne delaj mi tega, česar nočeš, da jaz delam tebi), ki pa se nato preko pogodbe odrečejo svojim močem, ki jih uporabljajo za obrambo sebe in svoje lastnine ter jih prenesejo na skupnost. V tem smislu Locke zagovarja polnomočje oblasti  - vse to za javno dobro, ki je tudi edina omejitev za tistega, ki postavlja zakone po naravnem pravu (za razliko od Hobesa, ki govori o suverenu, Locke tu govori o poverjenikih). Revolucija pa je upravičena vedno, kadar vlada ravna v nasprotju s poveritvijo.
Uvede pa tudi neko noviteto - da je vsak lastnik samega sebe in da je tudi lastnik svojega dela (kot da bi poslušal kakšnega komuista a ne?).

Locke na tak način samo upraviči revolucionarni upor proti državi, in seveda spodbija rojalistično tezo o oblasti kot nasledljivemu božjem darilu, v ničemer pa ne govori proti absolutnosti države, vse dokler v skladu s pravili naravnega prava ravna v javnem interesu.

Sploh pa Locke vsaj na področju politične teorije ne pove ničesar novega ali posbej izvirnega, temveč predvsem dobro sledi svojim predhodnikom. .

Uvede pa tudi neko noviteto - da je vsak lastnik samega sebe in da je tudi lastnik svojega dela (kot da bi poslušal kakšnega komuista a ne?)...

Spet si padla v neko past in dokazala, da od Locka ničesar nisi prebrala: Locke je namreč to, da je človek lastnik svoje osebe in vsega, česar se ta oseba dotakne, zagovarjal za naravno stanje (pred civilno družbo), ki je anarhija. Vse skupaj se po Lockovem mnenju prelomi z uvedbo denarja, ki zadevo poruši, saj omogoči kopičenje rezerv in popolno izkoriščanje (Locka lahko šteti med zagovornike suženjstva, k je posledica vojne, ali napačnih dejanj ali okoliščin - načeloma je nasprotoval le dednemu suženjstvu)

Zgolj opomba, če delo namiguje na politiko in vladanje, še ni nujno, da je to brez prevoda te knjige, ne moremo biti demokratična država.!

17. člen
(6)
od 29 članov programskega sveta
2 madžari in italijani
1 SAZU
2 registrirane verske skupnosti (imenjuje jih predsednik republike na njihov predlog)
3 zaposleni
5 DZ na predlog političnih strank
16 DZ na predpog gledalcev in poslušalcev


Raje vidim različne cehe, sicer pa cerkev sploh ni ceh tako kot ribištvo ni religija. Cerkev je prej totalitaristična politična stranka, kot karkoli drugega, kar se mene tiče, bi morali RKC povsem izključiti iz bližine kakršnihkoli javnih istitucij - nobene tolerance, tako kot to lepo utemelji Locke.

Draga smrčica, boš mogla malo u knjige pogledat, ne pa da prepisuješ iz povzetkov povzetkov.

Država je pri Locku omejena samo z "javnim dobrim". Svoboda posameznika pa nikoli ni bila javno dobro (svoji svobodi in enakosti, se je odrekel, ko je vstopil v civilno družbo, v zameno pa država ščiti njegovo lastnino). Medtem ko so za Locka naravna pravila, predvsem pravila razumnega ohranjanja vrste in lastnine (v stilu ne počni mi tega, česar nočeš, da ti počnem sam - vendar to velja samo v naravnem stanju; v državi pa je posameznik podrejen vsem ostalim).

Locke je tako uspešen in čistlan pri kapitalistih, ker je vlado in državo utemeljil na lastnini - osnovni cilj države je zaščita lastnine, (tistih, ki jo imajo) ne pa svobode.

Gre za naravno stanje, kjer se več kot toliko zaradi pokvarljivosti ni moglo nakopičiti. Poleg tega pa, človek več kot enega mobitela ne potrebuje.

Načeloma pa se kljub neizmerni človeški lakoti lahko postavijo neke precej razumne omejitve. Tako pri zemlji kot pri ostalih materialnih zadevah.




uživaj!

ko smo ravno pri povzetkih(ali še bolje reinterpretacijah), celo sam Marx priznava da je potrebno imeti vsaj nekaj lastnine če želiš biti svoboden. Nag in brez kruha na Antarktiki ti daje vso fizično svobodo. (ne pa ravno obilo zadovoljstva, pa verjetno tudi ne občutka svobode)

Kar se pa lastnine tiče je naravno stanje borba za večji in boljši teritorij (in to ne samo pri ljudeh) in če lastnino braniš s civilizacijskimi ukrepi (ne pa s fizično silo v konkretnem sporu močnejšega) pride bolj do izraza moč človekovega intelekta in ustvarjalnosti - ustvarjalnost na sploh pa dviguje družbeno blaginjo - družbena blaginja pa je javno dobro. (pri čemer ti življenjski standard tipičnega Irca v primerjavi s tipičnim Slovencem največ empirično pove)

ko smo že pri tvoji interpretaciji naravnega stanja, je verjetno spravljanje ozimine tudi zavržno dejanje (ker pač preprečuješ pokvarljivost)

en mobitel   (je lahko tudi tisti za nekaj tisoč $ in je narejen iz platine)

verjetno se res lahko ugotovi koliko človek posameznik potrebuje (zato imajo liberalne države tudi socialne sisteme) - za več pa se morajo potruditi sami

(pri čemer se že v interpretaciji o omejitvi uporabe Marihuane takoj razideva - če namreč uporabim tvoj koncept o omejevanju v skladu s potrebami - potem travica ni potreba, ampak razvadica   )

Spet prepisuješ iz slovarjev - Marx je kritiziral predvsem lastnino produkcijskih sredstev, ne pa lastnine na splošno. Kritiziral je iz podobnega stališča kot je Lockovo naravno stanje, kjer je človek lastnik vsega, svojega dala. Medtem ko v kapitalizmu postane lastnik vsega dela tisti, ki je lastnik produkcijskih sredstev ne pa tisti, ki dela.

Nisem postavljal nikakršne svoje interpretacije naravnega stanja, temveč sem sledil Locku - pri njemu je v naravnem stanju človek kar se lastnine tiče omejen s tem, koliko lahko sam porabi (dokler ni denarja kmet ne bo pridelal več, kot potrebuje, saj viška ne more koristno uporabiti).!

gospodič Marx je imel temeljni problem, ni bil produktiven  zato njegova lastnina ni mogla postati produkcijsko sredstvo ampak samo potrošna dobrina

em napaka - lahko potrošniško parazitiraš na sadovih dela drugih ljudi, bodisi kot razvajen sinček na dediščini, bodisi kot intelektualec na podpori kakega mecena (recimo Engelsa); pri čemer pa vseskozi onaniraš na ideji kako fajn bi bilo, da te sovrstniki ne bi v materialnem smislu prehitevali po levi strani med tem ko sam toneš v alkoholni omami (zanimivo je prebrati življenjepis Marksa - ker v nejm hitro prepoznaš človeka, ki je denar znal samo trošiti)

pa čist tako Marxove knjige so proizvod, produkcijsko sredstvo pa sta črnilnik in list papirja - seveda pa brez tržnega prometa tega proizvoda ne moreš ponuditi otrokom za večerjo (tko kot ne trabanta, ki se ti nabira na zalogi)