gape wrote on 08.09.2005 at 11:18:58:niti ne razumem točno; ti smajli predstavlja da se zjebavaš?
al tipkaš resno?
iz nadaljevanja razumem da se ne zajebavaš
tko da
izjava je Resična
kdor vidi na šestem nivoju, o tem ne more govoriti; lahko, je pa jezik (bolje, tisto kar govori) ostalim, ki tega vpogleda nimajo precej nerazumljiv.
po drugi strani, tisti ki veliko govori - svoje znanje predaja naprej - ta ne bo mogu jasno ugledat. bo mogu prej nehat govort in začet na hard meditirat.
hermit meditira
lovec sprašuje, tud meditira (kolkr jest vem), ampak premalo da bi jasno vidu.
zato je vidu nejasno
je vidu da je šla srna proti tja
kam točno ni vidu
hermit je 'vidu'; ne da bi gledu z očmi (for argumnt sake, ker možna je glih čist poplnoma vsaka interpretacija in to je tud namen zgodbice i suppose (premišljevanje o tem, al pa pogovarjanje, kako da se on ni zlagou), če zapretiravam: Z njegovega gledišča (in to velja za vsakega od nas) je Resnica dostopna samo za njega in mu je ni potrebno prav nikomer dokazovati in tudi nikomer servirati na pladnju.)
se reče, ker je vidu kot je vidu, hermit, je blo zadost dobr da je modelu reku da ... u bistvu ... on ki vidi, ve kje je srna, njemu ki ne vidi, pač ne more povedat kje je taista.
zdej ... če bi to bil prvi nivo (okleščen vseh ostalih, čemur pa ni primer, ker hermit živi vse ostale, lovec pač blj na švoh), bi se (imho sveda) zgodba lahko nadalevala v nadaljnje izpraševanje, po možnosti nasilje ali celo uboj.
ker pa lovec ni bil lovec (in srna ni bila srna), je bil z odgovorom zadovoljen in zgodba se lahko zaključi.
in dejansko tud se.
Obravnavnja višjih nivojev kot novih kvalitet se je jebeno lotevat. So samostojnih fenomeni, ki se ravnajo po lastnih zakonitostih in zato niso neposredno prensoljivi na nižje nivoje oz. jih iz zakonitosti nižjih nivojev ni mogoče v celoti in brez ostanka razložit. Lažje je to počet na opazovanih obejktih (npr. razvoju živalskih vrst, narave ali zgodvovinskih obdobij v razvoju človeka), ker jih je mogoče primerjat v času ali prostoru, teže pa je to počet na razvojnih fazah aktualne zvesti, kjer je za ta fenomen težko najt oporo tako v času in prostoru.
Na men simpatičen način se je tega lotu počet filozof uršič v topologiji onostranstva, kjer je oblike (višje) transcedentalne zavesti lepo postavu v oklepaj in se jih lotu obravnavt po fenomenološki metodi. Zarad tega oklepaja mu ni bil problem to, kako razložit onostranstvo s tostranstvom, ampak to, kako onostranstvo z onostraskostjo na način, da se dobi ena notranja konsitentnost tega onostranstva. Tega problema z notranjo konistentnostjo sai baba in njemu podobni z izkušnjo drugih (višjih) stanj zavesti nimajo, zato jo predpostvljavjajo in nam jo ne čutjo za potrebno posebej vzopstavljat. Nam preostane prerosto verjet/zaupat apa pa z vsakim poskusom razlagana tvegat, da se nam bo njihov notranje sicer konsitentrenten svet razsul na koščke.