nomad wrote on 20.07.2005 at 16:22:35:bog je ljudem res nekakšna opora iluzije samo zato da se ne počutjo same..
ste se vprašali kdaj zakaj človek moli???
moli zato ker bi rad nekaj spremenil, se pravi, ne sprejme boga - enosti takšno kot je. molitev ni nič druga kot beg od resničnosti od tistega kar je oziroma se dogaja. molilec bi rad spremenil boga, rad bi da se bi bog prilagodil njemu.. če zaupaš ne potrebuješ boga, molitve itd...preprosto zaupaš v vse.. vse je dobro.. in tedaj ko pride do česa takega kjer bi šel nekdo molit, ti preprosto vidiš zadevo tako - nič se ne pritožuješ ter bojuješ, sprejmeš zadevo takšna kot je. to je zame zaupanje. in to nima nobene primerjave z tako imenovano vero,. v kaj sploh vernik verjame? - bulshit..
vse je dobro..
Ni nujno res kar praviš o molitvi.
Lej, kako je npr. en duhovni učitelj in razsvetljeni mojster, Sri Sri Ravi Shankar, opisal molitev:
»Molitev je zavedanje prisotnosti, izkušnja navzočnosti v globini svoje biti... Molitev ni nekaj resnobnega. Za molitev ti ni treba biti žalosten. Molitev je radost. Molitev je igra.«
»Molitev ni prošnja za nekaj. Molitev je hvaležnost, je prepoznavanje ogromnih valov ljubezni, s katerimi te Bog obliva v vsakem trenutku.«
»Trenutek molitve je vreden vsega življenja.«
Pa Khalil Gibran:
Quote:Tedaj mu je rekla svečenica: Govori nam o Molitvi.
In odgovoril je, rekoč:
Vi molite v svojih nesrečah in stiskah; da bi le molili tudi v polnosti svojega veselja in dneh izobilja.
Kajti kaj je molitev, če ne izražanje vašega bitja v živi prostor?
In če zaradi olajšanja izlivate svojo mračnost v prostor, potem tudi zaradi veselja izžarevate zarjo iz svojega srca.
In če ne morete drugega kot jokati, ko vas duša kliče k molitvi, naj vas vzpodbuja še in še, joku navkljub, dokler se ne začnete smejati.
Takrat, ko molite, se dvigate, da se v zraku srečate z vsemi, ki molijo v tej uri in bi jih, razen v molitvi, nikoli ne srečali.
Naj bo zato vaš obisk v tem nevidnem svetišču namenjen samo zanosu in blagemu občestvu.
Kajti če vstopate v svetišče samo zato, da prosite, ne boste prejeli;
in če stopate tja zato, da se ponižate, ne boste povišani;
celo če stopate tja zato, da moledujete za srečo drugih, ne boste uslišani.
Dovolj je, da v nevidno svetišče vstopite.
Ne morem vas učiti, kako molite z besedo.
Bog ne posluša vaših besed, če jih sam ne izgovarja skozi vaša usta.
In ne morem vas naučiti molitve morja, gozdov in planin.
Toda vi, ki ste rojeni iz gora in gozdov in morja, lahko najdete njihovo molitev v svojem srcu.
In če samo prisluhnete v nočni mir, jih boste slišali govoriti v tišino:
"Naš Bog, ki si naš krilati jaz, tvoja je volja, ki v nas hoče.
Tvoja je želja, ki v nas hrepeni.
Tvoje je polet v nas, ki hoče spremeniti naše noči, ki so tvoje, v dneve, ki so tudi tvoji.
Ne moremo te prositi za karkoli, ker ti poznaš naše potrebe, še preden se porodijo v nas:
Tebe potrebujemo; in ko nam daješ več samega sebe, nam daješ vse."
Home
Pages: 
