Valentinaa wrote on 29.03.2005 at 10:43:14:


??? nikjer nisem napisal, da se borim za karkoli, sploh pa ne za legalizacijo. sorry, ampak tale debata je čist nekonstruktivna sem poskusu napeljat tako, da bi vsaj mal stališča razgibal, pa očitno nič ne bo iz tega...

titud wrote on 29.03.2005 at 20:56:49:


hvala lepa za skupnost kjer bi se mogu BORIT, da bi lahko izrazu svoje mnenje...pa čisto zares raj nisem del skupnosti, znotraj katere ne bi mogu bit hkrat še individum, ampak ker živimo v družbi kjer ni več prepovedan bit individum, izbiram sedaj zase, da nočem bit del skupnosti kjer bi se moral borit, da bi svoj individum izžareval in da le-ta ne bi bil vsaj toleriran, če že ne sprejet

titud wrote on 29.03.2005 at 20:56:49:


pa saj je čist simpl. konstruktivna debata nekam pripelje, nekonstruktivna nikamor. smo ugotovili, da se gibljemo v krogu

Mene moti to, da ni iskrenosti - da tisti, ki rad potegne dim marihuane, ne bo rekel, da to počne iz neke nuje ali potrebe, da nekaj kompezira, ampak ti servira z lažjo, da to počne za "iskanje samega sebe", "za dvigovanje zavesti" in podobno, kar pa je res sila nenavaden in zelo neokusen izgovor - po domače metanje peska v oči. Ker je v svoji formulaciji trditev sama po sebi kontradiktorna, saj nobena religija ali duhovna smer, morda le rastafarijanstvo, ki pa je bolj kot neke vrste življenjska drža ali filozofija, tako kot hipiji v 70-tih, ne podpira drogiranja... In še tretjo, vse raziskovalne študije strokovnjakov pričajo o škodljivosti drog, ki vplivajo na telo in duha, in še vedno se najdejo ljudje, ki trdijo nasprotno.. .

O.k,  skupnosti brez prizadevanj posameznikov po njihovi  lastni induvidualizaaciji seveda  obstajajo, ampak v njih  posamezniki itak niso izidiferncirani do  te mere, da  bi o njih kot induviduih/posameznikih  spoh lahko  govoril.

exodus wrote on 29.03.2005 at 21:32:58:


Uživanje droge v sodobnih modernih skupnostih je  res pretežno rekreativne narave (fast food).

Droga je le še redko stvar obreda.

Uživanje droge (izrinjeno iz religije)  se je  povsakdanjilo.

Prevladujočega sodobnega človeka zanima droga predvsem zaradi osebnega užitka (hedonizem), tudi naviha (esetetika) ali radovednosti (resnica).

Seveda so tudi arhaični ljudje poznali hedonistično uprabo drog, a obstaja razlika glede na sedanje stanje.

V arhaičnih skupnostih, osredotočenih na religijsko doživljanje sveta so šamani predstavljali eno ključnih socialnih elit. Bili so v vlogi zaščitnikov kulturne tradicije, nekaterih ključnih znanj, vrednotenj in obredov.

Človek je odprt za nevsakdanje doživljanje in glede na to tudi ustrezno fasciniran s tehnikami drogiranja.

Razpoke v vsakdanji realnosti nas vodijo k odprtosti za ti. deavtomatizirana doživljanja.

Ker oblike drogiranja obstajajo v vseh človeških skupnostih, lahko sklepamo na univerzalnost drogiranja v vseh človeških skupnostih.

Odprtost do nevsakdanjega ljudi vodi do prepričanja, da se nam skozi "špranje" kaže nek resničen, višji, nadnaravni svet.

Vendar, lahko v tem uzremo tudi naivno sklepanje, da tisto, kar se kaže našim čutom, nujno tudi realno obstaja.

Vrata v ta svet je mogoče bolj ali manj nadzorovano odpirati. Človek je že od nekdaj z različnimi tehnikami drogiranja po svoji volji deavtomatiziral doživljano (se selil v svet razširjenega jezika, oziroma v svet sanj v budnem stanju).

Za to je razvil v grobem dve tehniki:

1. aktiviranje sredstev v telesu, ki sama vzpostavijo kemično neravnotežje (npr. ekstremna telesna stanja)

2. vnašanje snovi od zunaj, da porušijo kemično ravnotežje (uživanje droge)

Nevsakdanjost doživljanja nas privlači, a le do določene mere. Fascinacija se spremeni v neugodje ali še kaj hujšega v trenutku, ko zavest izgubi nadzor nad dogajanjem in pride do občutja neugodja ali celo groze. Npr. ko se pri pitju alkohola človeku "strga film" (alkohol je opojno sredstvo); ali ko se pri jemanju LSD, ki je halucinogen, zavest podredi blodnjam in se človeku "odtrga".

Zaradi tega, verjetno, je število tehnik uživanja drog v vseh različnih človeških skupnostih omejeno. Omejitev obstaja zato, ker se zaradi omejenega obsega lažje naučimo uporabe tistih drog, ki so dovoljene, jih "rutiniramo".

Alkohol je droga, vendar se ga je večina (z izjemo alkoholikov) naučila uživati na nadzorovan način. Tako je tudi s marihuano. Skratka, nevsakdanjost droge nas fascinira, a le če jo udomačimo.

Zanimivo je, da nekateri avtorji vidijo razlog masovne popularizacije drog v tem, da jih je krščanstvo, kot najbolj razširjena religija izrinila iz svojih obredov.

siaj wrote on 29.03.2005 at 23:06:38:


Drogo, ki je arhaičnemu človeku služila kot okrasek oziroma podaljšek     uživanja v ritualu, je krščanstvo iz svojega obredja droge  izrinilo na način, da  ji je odvzela konkretno funkijo in jo  spravila na tisti pomen, ki ga v ritualih dejsnko ima, to je dostoanje do  simbolnega.  Krščanstvo je s svojim ritauali dejansko odpravilo konkretno konzumacijo droge v obredne namene oz. je konzumacijo opravilo samo simbolno, to simbolno pa  je dejansko moderniziralo arhične družbe, ki so obredno sprejele krščanstvo. Krščanstvo je blo zato prisiljeno razvit močno, slikovito ritualiko (cerkvena arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, glasba, maše, praznovanja...), ko pa se je ta slikovita sibmolika izpraznila je njeno mesto začela prevzemat neposredno droga. V tem smilu lahko drogo smatramo kot arhaično in preživeto, v bistvu še primitivenjše obliko dostopanja do simbolnega kot je to blo v arhičnih skupnostih, kjer je bila droga vsaj del rituala. Samo za to današnjo zlorabo ni kriva droga, ampak izpraznjeno ritaulno in simbolno življenje modernega človeka, ki mu (sicer umetno) smisel in celovitost vrača  droga in v tem je po mojem še vedno njena pombna  fukcija, ki je ni mogoče brez posledic za človeštvo zanikat s prepovedjo/prohibicijo niti z legalizacijo oz.  pravno-farmacevtsko regulacijo.

Droga bo našla ustezno  in  legitimno mesto v družbi le, ko bomo ponovno odkrili  pomen, ki jo k celovitosti človeka prispeva ritualno in simbolno.

Lilith wrote on 30.03.2005 at 10:24:38:


Jest priznam, da mam problem s tarvco, ker je ne poznam.  Hkrat pa ti dam tud prav, da bi ziher imel problem s travco tud, če bi jo poznal. Tko da po moje ni problem travca, ampak to, kar simolizira in če bi znal razrešit njeno simbolno funkcijo v naših življnjejih,  ne bi imel problema niti z njeno konzumacijo niti nekonzumacijo tako z moje strani kot strani kograkoli, ki mi je blizu ali pa ga sploh ne poznam.

ixtlan wrote on 29.03.2005 at 19:50:23:


Se opravičujem, ker sem te vpletala nekaj osebno (tudi ostalim omenjenim se opravičujem), dala sem samo repliko na en post prej, pa nekako retorično je bilo mišljeno. Point je bil v kao "teoriji zarote", vede ali nevede itak vsi služimo interesom tistih, ki držijo vse niti v rokah. Deprimirajoče!