Lilith wrote on 14.01.2005 at 08:26:04:




Nekje v puščavi živita dve vrsti (u bistvu ena) miši, ki se razlikujeta po tem, da je ena monogamna, druga pa ne. Tam v puščavi baje živijo tudi neki ljudje...



uživajte!

Bom poskusila bolj jasno povedati. Torej, osnovni problem tega kolega je, ali bi v takšnem odnosu lahko bil srečen. Ni mu najbolj jasno. Tisti del z seksom v troje mu je jasen. Ostalo pa ne.
Vprašanje: kakšno je psihološko ozadje sreče v troje? Kateri so motivacijski vzvodi za tovrstne nagibe?

Torej- ne zanima me toliko, ali vi tolerirate/diskriminirate tovrstne odnose, pač pa funkcioniranje teh odnosov- iz prakse ali pa tudi iz teorije.

Lilith wrote on 14.01.2005 at 09:59:44:



Največja jeba je v tem, da ponavadi z dvema ženama prideta tudi dve tašči

Sicer pa a ni tako, da se količina sreče, v kolikor lahko pogledamo ta na tak način, z deljenjem veča - torej bi morali biti trije bolj srečni kot dva.

Ali kot pravi meni ljub pesnik: "mi trije smo najboljši par"  8)



uživajte!

Lilith wrote on 14.01.2005 at 09:59:44:

Lilith, po mojem mnenju ti v bistvu nihče ne more odgovoriti na tisti način, na katerega bi si ti želela, da se ti odgovori. Prav vsak odnos je namreč čudež zase, funkcioniranje prav vsakega odnosa je enkratno, edinstveno in neponovljivo. Je odvisno predvsem od oseb, ki ga sestavljajo in zunanjih dejavnikov, ki na odnos ne/vplivajo. Ti poznaš svojega kolega in z njim lahko razpravljaš in se pogovarjaš o morebitnih hipotetičnih situacijah, ki bi se v takšnem odnosu zgodile. Določiti situacij in funkcioniranja odnosa ne moreta, ker seveda nimata poleg še drugih dveh subjektov, ki bi odločilno vplivala na razvoj in »rezultate« posameznih situacij. In, kot že tolikokrat – edino lastna izkušnja je tista, ki nekaj šteje. Vse ostalo – če bi, ko bi, kako bi, … so le predpostavke in vedno ostajajo neodgovorjena vprašanja. Torej? Hja – edino če bo poskusil živeti odnos v troje (če ga k temu vleče, seveda), bo lahko izkusil in ugotovil, ali je lahko v njem srečen… Vse, kar bi vsakdo izmed nas povedal, je izključno samo njegovo osebno doživljanje in mnenje, ki pa s tvojim kolegom in drugima dvema potencialno vpletenima v ta odnos lahko nima nikakršne povezave.

Psihološko ozadje? Ne vem, ampak ena izmed možnosti, ki se mi ta trenutek ponuja, je ta, da je to oseba, ki je tudi svoje otroštvo preživljala v trikotniku – razpeta in vpeta torej med starša in njun odnos. Čustveno odvisna od njiju. To je trikotnik, ki ga pozna, ki ji je domač, ki ji je blizu, zato bi hipotetično lahko doživljala trenutke sreče v troje tudi v svojem odraslem obdobju. V bistvu bi se na ta način tej osebi odvila otroška situacija, ki pa jo zna živeti. Zdaj – ali je to res tista globoka sreča ali ne… ta odgovor mora pač najti vsak sam. Morda tudi s ponovitvami svojih otroških situacij. Ali morda prav preko njih…

Kaj pa če ti ne bi foruma bral, če ti gre teoretiziranje tako na živce?
Osebno sem za to, da je volk sit in koza cela. Ne pa da volk požre kozo - kot bi ti rad skozi svoje določanje o vsebini prispevkov na forum.

Aja, pa nazaj na temo, prosim.

Bardo_Thodol wrote on 14.01.2005 at 13:18:51:



Drugo možnost pa si lahko poiščejo pri Mohamedovih bratih: tam je povečini edini pogoj ta, da jih lahko vzdržuje: vsekakor pa ne moremo reči, da kaj takega v praksi ni izvedljivo.


uživajte!

Mi v bistvu še svojih nagibov ne razumemo zmerej, kako bi lahko druge. Če bo temu fantu uspelo z njima ustvarit eno lepo razmerje, si mislim, da bo sam nad sabo najbolj presenečen, da je kej tacga zmožen. Lih tak kot bi bli verjetno mi, če bi bli na njegovem mestu. Če mu ni čisto mimo, nej proba, zakaj pa ne? Se bo zihr marsikej naučil