|
marina
Guest
|
Brala sem o enem 20 letniku, Avstrijcu, ki je 20 x neuspešno poskušal umreti. Nazadnje so ga že vsi bili navajeni. Menda je 20 -ič spet skočil iz ne vem katerega 7. nadstropja, pa je SPET! preživel! In čeprav je izbiral same težke načine, obešanje itd...in bi mu moralo uspeti, mu ni uspelo. Kako pa je zdaj z njim, pa mi je prav žal, da ne slišim več o tem nič. Upam, da je končno spoznal, da je očitno neka višja sila nad njim in ga ščiti. In to pa je vredno več kot njegovo sebično sledenje njegovi strašni želji po smrti. Želja po smrti je lahko prav tako znak egoizma.
Sem pa, ko sem stanovala v LJ, spoznala eno žensko, ki se je obešala in so jo kljub vsemu rešili, imela je pač srečo, da ko je prevrgla stol, da se ji v tilniku ni nič prekinilo (tudi otroku se ne, če ga kdo dvigne za ušesa, to vem, ker je en moški iz sosednje vasi na ta način kaznoval svojega 10 letnega sina) in hči jo je našla vso pomodrelo od pomanjkanja kisika, prerezala vrv in potem je imela nekaj mesecev ovratnico in bila prisilno hospitalizirana v Polju. Neka njena kolegica, ki pa ni prenesla, da so ji bili dolžni neki milijon mark, pa še mož jo je pustil, pa se je najedla 200 tablet 10mg Apaurina in jih spila z 2 deci wiskija - tudi njo so našli drugi dan, spravili v bolnico, bila je 14 dni v komi in danes je z njo ok.
Zato Lukec, nima smisla to delat, ker še prehitro pride smrt. Če imaš res takšno željo po smrti in po koncu vsega, se zavedaj, da je tudi to samo ena od tvojih neizpolnjenih želja, in za vraga, če si jih že toliko imel, kar predvidevam, potem pa lahko še tudi na to željo pozabiš. Saj je samo ena izmed tvojih želja. Saj nočem poenostavljat tako resne zadeve, toda kmalu prideš tudi do tega.
|
Home
Pages: 
