jest vem, da neki vem o tem problemu in da tud vem neki o tem, kako se ga resuje, ker glih zadnje case pri sebi opazam, da sprejemanje NARASCA; same sebe, tako zunanje podobe (ki je se tko prou, da je TAKA, kot je, da sm "predebela", da mam "prevelik" nos), kot raznih temepramentnih znacilnosti (jeze, neodobravanja, nesprejemanja (sprejemam svoje nesprejemanje); sam sm imela filing, da ne znam tega spravt v stavke
ker se pa cutim inspired, pa so help me god
pomojem, da sm ze napisala ta prvi korak.
1. step. U REDU JE, ce se ne sprejemas, ce mas problem s sprejemanjem sebe.
MISLIM!! KAJ PA DRUZGA PRCAKUJES (ne derem se, sam ful razlocno izgovarjam)?!
Valda se ne sprejemam, valda bi bla rada drugacna, kaj pa druzga prcakujem, ce sem gor zrasla tako, da so ljudje okrog mene kar naprej poudarjali, nagrajevali (pridna!!, Lepaaa!!) samo ene stvari, in grajali in sploh ne-odobravali druge (FLOK! (*klofuta*), *namrscen pogled*, *vihanje nosu*, neskoncne pridige); kaj naj sploh drugac reagiram, ce ljduje okrog mene niso sprejemal svojih kakrsnihkoli etiketiranih lastnosti, ce so se oni slabo pocutil zarad njih. Kaj nej bi se jest, kot odrascajoci uceci/posnemajoci clovek, naucila iz takega okolja.. tocn to, kar so oni delal.
Tko da ti povem: cist kul je, ce se ne sprejemas in ne rabs se zdej grizt SE zarad tega. Tvoja reakcija je cist naravna.
Ko sem se hotla zacet sprejemat, sm padla direkt v paradoks, nesprejemanja svojega nesprejemanja in vidla, da se to tud drugim dogaja. In valda, kaj se nam bo pa druzga dogajal. Sprejemanje je prevec preprosto, da bi npr. jest, ki sem tko naucena komplicirat, znala preprosto sprejet. Ne: jest sm mogla najprej dobit odpor do svojega nesprejemanja... in se vedno (kljub temu, da vem, kar sem pravkar napisala), se zalotim v takem odporu, sam pol se spomnim: pa sej sprejmi se: to, da tega ne sprejmes, sej je kul, bom ze sprejela, ko bo ravno pravi cas, ravno pravi filing, ravno pravo vzdusje.. dogajanje.. karkoli
god a sm naporna s svojim nacinom pisanja (je ze kokr je)
Ena fora je s fotkami
ujamejo nas v takem trenutku, v kakrsnem mi sami sebe redko vidimo v ogledalu
moras pa vedet, da ljudje, ki te poznajo v zivo, tebe velikokrat vidijo v prav takih trenutkih, v kakrsnih te ujame fotka. In? Kaj pravjo ljudje, na tako podobo tebe? In a je bil ze kdaj na fotki, nekdo drug, ki je rekel, da si tud on/a (sam/a sebi) na tej fotki ni vsec? Nekdo, ki ga ti poznas iz vsakdanjega zivljenja? Ampak ti njega v vsakdanjem zivljenju velikokrat vidis v taki grimasi, al pozi, v kakrsni je on/a na tisti fotki (samo on se ne.. se nikoli ne zaloti v ogledalu v taki grimasi/pozi)? In? A si mislis: na tej fotki se vidi, kaksen izrodek si, obracam ti hrbet za vedno, odhajam od tebe za vedno... kolk takih ljudi poznas, ki si na fotkah niso vsec, ti jih pa se vedno "prenasas" (cetud s tezavo)?

Upam, da ves, na kaj ciljam... v koncni fazi na to, da se mi imamo radi, cetud tega sploh ne vemo, ampak ok, vmes je blo tolk faz in jest sama ne vem, na ktero sm ciljala

skratka-patka
(pajade: zdolga is more like it)
noo
amm aha
recmo, ti mislis, da si vcasih ful jezna na nekoga in pol to jezo v sebi tezko sprejmes.
Mogoce bo mal sokanten predlog
ampak v koncni fazi, upam, da se bo vidl, da je kul
(al pa ce ne)
Dej enkrat, prosim, res jezno reagiraj na nekoga: mal se razpizdi, zabrusi mu prvo stvar, ki ti pade na pamet, zarad mene ga lahko slikovito za vrat zagrabis (sam pomojem bo zarad zakona blj kul, da ga ne ubijes

) pa si oglej reakcijo.. skratka, dej si duska. Ce ze mislis, da je v tebi, taka nesprejemljiva jeza, pol prosim, si jo enkrat pokaz, dokaz si, da si zares jezna... sej se cloveku pol lahko opravicis, najboljs da reces: "sori, imela sem ta obcutek, ki me ful utesnjuje, in sem hotla preizkusit, kako sploh je, ce ga spravim ven iz sebe, brez da bi se enkrat samakrat obremenila s tem, kar delam." (iskrenost rula) Ker ti povem, ce ti gre na pizdenje, je zlo verjetno, da so eni ljudje v tvoji blizini konkretno neuvidevni do tebe (lahko pa tud ne) in v svoj izbruh lahko vkljucis prav to: KWA SI TKO POFUKANO NEUVIDEVEN DO MENE!!!?!?! PICKA! (no, jest se nagibam h kolnenju)
hocem rect: ce enga custva v seb ne sprejemate, ker je pac grdo, al pa na kakrsenkoli nacin narobe (pac, smo se ze od drugih naucil, da je narobe in smo se od drugih naucil grizt zarad tega) in neodpustljivo, pol prosim, da si enkrat posvetite mal casa in ravnate v skladu s tem custvom, filingom, da ga preizkuste, da sploh vidte, kaj to je.. da sploh vidte, kaj je tisto, kar ne sprejemate: al res ne sprejemate custva, al vam samo ni vsec, kako ljudje reagirajo na vase custvo?
poleg tega se mi zdi, da ce hoces it preko necesa, kar te tko utesnjuje, in cesar se tko otepas z vsemi stirimi in se tko bojis,da bi te zares preplavlo, da je zen-logicno najboljsa resitev, da skocis direkt vanjo, da se prepustis, izkusis, spoznas; kar spoznas, lahko tud "obvladujes" pa ne govorim na contorol-freak nacin, ampak na nacin, zavedanja kaj se ti dogaja in
letenja na tem svojem pofukanem custvu, ki te vedno hoce naucit nekej tazga, kar bi zihr ful zlahka sprejel/a, ce bi si le upal/a ugotovit, kaj to custvo sploh je, mu pustila izrazit se skoz tebe... in sploh kar poznamo, tega se ne bojimo vec, ane (vsaj obratno drzi) al pa (We should run towards our fears (ker film ze? un na antarktiki

) no vglavnem
to je priti mac to... sej dost (zaenkrat

)