roberto wrote on 01.12.2004 at 02:11:11:Najbrž se strinjate, da je delo na sebi = vzgoja samega sebe.
pa vi?
kako gledate na 100 letno permisivno vzgojo?
kako gledate na infantilnost družbe - hedonizem, mehkužnost, iskanje ugodja in beg pred trudom?
Ma ne vem, če bi vsakemu delu na sebi rekel vzgoja. Kadar delam na idealni postavi to delam zato, da se ne bi posušil, če se lotim razgibavanja se najbrž ne vzgajam, če se umivam je to prej posledica moje vzgoje, kot pa vzgajanje.
Ma tudi na splošno bi rekel, da je zgoja omejena bolj na otroke do 7 leta, ostalemu bi raje rekel učenje ali kaj drugega.
Žal pa nisem strokonjak na tem področju, da bi vedel, kaj je 100 letna permisivna vzgoja, vendar pa se mi zdi, da je to nekaj precej butastega. Vzgoja, kakršnakoli že naj bi bila, ne sme trajati predeolgo (razen za nekatere, ki dobijo prevzgojo - vendar se mi zdi, da je to nekaj bolj represivnega).
Vzgoja je, kakorkoli jo obrnemo, vedno represivna, saj gre za podrejanje nekim normam, podrejanje pa nikoli ni nekaj, kar naj bi človek (ali katerokoli živo bitje) počel z veseljem.
(Se pa spomnim, da je mojster Rousseau dal svoje mulce v sirotišnico, medtem ko je sam pisal svojo revolucionarno knjigo
Emil ali o vzgoji, kjer je postavil svoje teze o nedolžnosti otrok in o tem, kako naj bi ji vzgajali brez palice8))
Hedonizem je pa že bolj kul, čeprav se mi zdi, da sam po sebi nima neke nujne naveze na mehkužnost ali beg pred trudom - za hedonizem je treba delat, se je treba borit.
uživaj!