V Lenartu se je župan odločil, da bodo pri vpisu otrok v vrtec imeli prednost otroci zaposlenih staršev. Otroci nezaposlenih in kmetov bodo sprejeti v vrtec le, če bo dovolj prostora.

Njegova odločitev je naletela na zelo kritične in ogorčene odzive. Š. Meršnik iz Skupnosti vrtcev Sovenije komentira: "Če govorimo o pravični socialni družbi in o zdravi mentaliteti nekega naroda, je tak pogled na vključevanje otrok v vrtce povsem napačen." Očitajo mu, da ima državljane za neenake ter da je njegova odločitev nehumana in nesocialna oblika politike neke  občine. Vključevanje otrok iz socialno ogroženih družin v vrtec naj bi bilo nujno za njihov psihofizični razvoj.

Meni se tu postavlja vprašanje, kaj pravzaprav  je t.i. "zdrava mentaliteta naroda". Je to med drugim tudi to, da skupnost poskrbi za nemočne in oslabele? Prav gotovo je to humano in zaželjeno. Vendar pa menim, da smo, morda kot ostanek dolgo vsiljevanega socialističnega razmišljanja o skupnem premoženju, združenem delu in podobnih rečeh, povsem pozabili na osebno odgovornost posameznika. Poudarjamo pravice in zgolj pravice brez vsakršne odgovornosti. Trdim, da so za vsakega otroka najprej odgovorni njegovi starši. Pomoč skupnosti pri vzgoji in varstvu otrok je dobrodošla in zaželjena, ne more pa nadomestiti ali celo zaobiti odgovornosti staršev do otrok. Pri tem poudarjanju vključevanja otrok iz socialno ogroženih družin v vrtec pa se dogaja ravno to. Tem ljudem se preprosto spregleda, da zanemarjajo ali celo zlorabljajo svoje otroke. Družba ne more prevzeti njihove naloge in njihove odgovornosti, lahko pa jim pomaga pri vzgoji. Zato je potrebno v prvi vrsti tem staršem povedat, kakšne so njihove dolžnosti do otrok in jim pri tem ponuditi pomoč v obliki svetovanja pri vzgoji in materialne pomoči. Ne pa preložiti njihovo odgovornost na ramena družbe, torej vključiti otroke v vrtce, njim pa omogočiti obilo prostega časa za ? ? . Imeti otroke je odgovornost, ki se je moramo zavedati predno jih imamo. S takšnim gledanjem (kako so vsi ubogi in revni in ubogi in nesrečni in ubogi in nemočni in ubogi ....pa naredimo to namesto njih) se gotovo ne kali in oblikuje zdrava mentaliteta naroda.

Predlagam, da pokličemo na odgovornost Kitajce, ker izdelujejo tako nesramno poceni cunje in obutev  8)

Vrtec je predvsem varstvena ustanova.
Če sta oba starša zaposlena, sta takorekoč prisiljena dati otroke v varstvo in za to seveda tudi (dobro) plačati. Kadar so kapacitete vrtca premajhne, je povsem razumljivo, da morajo narediti nekakšno selekcijo in da bodo v varstvo prednostno sprejeli tiste otroke, ki varstva v dopoldanskem (delovnem) času nimajo, kot tiste, ki ga imajo. Družine v katerih je en ali več brezposelnih v tem času lažje popazijo na svojega otroka, poleg tega bodo pa tako tudi nekaj prihranili, saj plačilo vrtca za te družine ni ravno majhen strošek (v kolikor jim ga ne poravnamo kar davkoplačevalci).

Bardo_Thodol wrote on 30.09.2005 at 12:31:38:


Jaz pa še vedno vztrajam, da so starši prvi, ki so odgovorni za svoje otroke.

Quote:


Pa saj o tem govorim. V Lenartu se je župan odločil, da bo pri vpisu dal prednost otrokom zaposlenih staršem, kar se meni zdi logično, in je nastala cela zbrka. Očitajo mu nehumanost in kup drugih neetičnosti.

Plačilo vrtca nezaposlenim poravnamo kar davkoplačevalci. Kot tudi prehrano šoli in še marsikaj drugega. Razmere v vrtcih kar poznam in vem, da veliko tistih staršev, ki nimajo nobenih obveznosti v obliki zaposlitve, prihajajo zadnji po otroke ali celo zamujajo, ne prihajajo na roditeljske sestanke, jih pripeljejo neumite, v umazanih oblačilih. To so samo zunanji znaki zanemarjanja. Zato trdim, da so neodgovorni in prelagajo svojo odgovornost na ramena družbe, ta pa jim drži štango in jih ujčka.

lola wrote on 30.09.2005 at 12:59:03:

Pri takih zanemarjenih starših je po svoje kar prav, da za njihove otroke nekoliko bolje poskrbi tudi družba, saj otroci niso pri tem nič krivi, pa še vedno manj jih je v Sloveniji, (so naše nacionalno bogastvo).

Tega skupnega bremena pa ne moremo prelagati zgolj na ramena posameznega vrtca, ki je že itak preobremenjen.  Praksa dajanja prednosti (takim brez varstva) se itak že uveljavlja, samo Lenarški župan je pač malo (nerodno in) bolj na glas povedal, pa so (tekmeci) takoj planili po njem.

lola..a brezposelnost=neodgovornost=zanemarjanje otrok? napočez?

Quote:


To vsekakor drži, to je res lahko velik ali celo edini pokazatelj, kaj se z otrokom dogaja. Zato pa bi morala država:
Quote:


Ne gre pa zato na račun nezaposlenih, ki lahko otroke varujejo doma, odklanjat v vrtcu otroke zaposlenih, če je v vrtcih premajhna kapaciteta za sprejem otrok. Zaposleni starši res potrebujejo varstvo in niso nekakšni bogatuni, da bi vsi lahko poiskali zasebno varstvo.

Zato pa še vedno trdim, da so starši prvi odgovorni za svoje otroke in da to premalo poudarjamo.
Ker bo brezmejno "dobra socialna družba" za vse poskrbela namesto njih   . S takšno socialno družbo se ne strinjam.

t wrote on 30.09.2005 at 14:53:37:

Kako pa naj naprimer ena samohranilka, ki živi v bloku brez kakšne stare mame v bližini in ki v fabrki dela za borih sto tisočakov tudi drugače poskrbi za varstvo svojih otrok?

Valjda da bo dobila taka v vrtcu prednost pred nekom, ki je že več let doma in cel dan samo v "luft" gleda.

t wrote on 30.09.2005 at 14:53:37:


To ni nujno vedno res. Zaposleni delajo tudi za slabe plače. Lahko ima npr. en zaposlen v družini večji dohodek kakor v drugi družini oba zaposlena. In takrat v tistem prvem primeru, ko en zaposlen z lahkoto preživlja vso družino, njegov partner/ka lahko izkoristi prosti čas, ko je otrok v vrtcu, za svojo zabavo (fitnes, masaža,. ..) in ne za iskanje službe. Te stvari niso plod moje domišljije pač pa "hoje po svetu z odprtimi očmi".

Quote:


Nihče ne govori o odgovornosti, ki naj bi jo imeli do otrok zaposleni, nezaposleni pa ne!

Ves čas pišem in poudarjam, da so starši, ne glede na status, prvi ki so odgovorni za svoje otroke in ne morejo tega bremena prelagati na družbo! Družba jim pri tem lahko le pomaga, ne pa prevzema njihovo odgovornost.