picola wrote on 16.10.2004 at 21:26:50:


Po moje se tukaj izhaja iz popolnoma napačnih predpostavk: užaljenost ali prizadetost pač nista samo neki imaginarni kategoriji, kateri bi pripisovali samo nedoraslim in nezrelim osebam.

Užaljenost ali prizadetost pa sta lahko tudi premosorazmerna samospoštovanju ali samopodobi, še posebej, če slednja dva gresta proti samopomembnosti (kar je največkrat dejstvo).

Prav tako pa nisi potegnila nobene ločnice med užaljenostjo in prizadetostjo: užaljenost je duševno stanje, ki meri na čast (čast pa je največkrat kategorija, ki se veže na samopodobo in na samospoštovanje), medtem ko je prizadetost kategorija, ki se veže na neko krivico ali izgubo.

Recimo vsakdo se bo počutil prizadetega, če se mu bo dejansko zgodilo krivica (da bo, na primer nečesa po krivem obdolžen), prizadet bo ob izgubi nečesa, kar je za njega vredno, skoraj zagotovo pa ne bo užaljen (lahko sem prizadet, če mi nekdo povozi psa, zagotovo pa ne bom užaljen). Recimo prizadane te lahko potres, ko ti poruši hišo, le malo pa je teh, ki jih potres tudi užali.

(zato si upam reči, da lahko tvojega profesorja do joka spravi že navadna branjevka - da je globoko trpeča oseba: drugače ne bi izražal takšnih pobožnih želja)

(obstaja tudi druga različica po kateri je tvoj profesor tako samopomemben, da se ga preprosto nič ne dotakne: po tej varjanti je pač že zadavnaj izgubil, saj se je podal med (male) bogove)

uživaj!

Mogoče bi lahko definirali, da je užaljenost nekaj, s čimer te drug človek lahko skozi svoj razum verbalno ali z dejanji, ki so delovanje, prizadene ((u)žali), medtem, ko res ne moreš biti užaljen od nečesa in tud nekoga, če gre nekaj skozenj (elementarne nesreče, nesreče, narave, živali..,), ki v sebi ne posedujejo zle misli, kakor jo lahko človek, temveč zgolj so/je.  


Vseeno pa mislim, da bi lahko učitelju dali malo kredita vsaj v tem, da se morda le zaveda, kakšna marioneta bi človek bil, če bi se odzival na vse besede (žaljivke, komplimente...)

Quote:



Žalitev je vedno zgolj imaginarna, saj je vezana na predstavo časti ali dobrega imena. (poznam pa tudi nekaj takšnih ljudi, ki so užaljeni, če pada dež ali če pa kaj ni po njihovo).

Seveda pa lahko z žalitvijo tudi prizadanemo dejansko škodo (ne samo psihoško).

Užaljenost pa je zgolj občutek - neko ubogo čustvo prizadetosti (iz katerega pa lahko dobimo ogromno energije, lahko pa nam je tudi ogromno pobere).



uživajte!

t wrote on 18.10.2004 at 16:49:56:


V teh dveh domnevah vidim mnogo dvojnosti. Recimo, kje so zdajle tisti časi, ko smo verjeli A. DeMellu, ki je isto, kot je tale učitelj rekel znal lepo razložit??? Zadnji čas pa imam občutek, da je napadeno vse, da lahko izrazimo še možno gledišče. To bi blo čist ok., če ostalega ne bi diskreditirali kot da ni resnica. What about priznati in dodati, razgibati, predstaviti svoj pogled? In priznati še enkrat, da smo lahko na podlagi ne-to izrazili svojega?

npr.:
m wrote on 28.02.2004 at 07:59:53:

Ko se vedno manj identificirate z "jazom", boste bolj sproščeni z vsakomer in z vsem. Veste zakaj? Ker se ne bojite več, da bi vas kdo prizadel, ali ne maral. Ne želite več narediti vtisa na kogarkoli. Si predstavljate olajšanje, ko vam ni treba več na nikogar narediti vtisa? Kakšno olajšanje! Sreča, končno. Ne čutite več potrebe ali prisile, da bi razlagali stvari. Tako je prav. Kaj je vendar potrebno razlagati? In ne čutite več potrebe ali prisile, da bi se opravičevali.  

Nihče ni bil podel do vas. Bil je podel do tistega, kar je mislil, da ste, ne do vas. Nihče vas nikoli ne zavrne; zavračajo le tisto, kar mislijo, da ste. To velja tudi za drugo plat. Prav tako vas nihče nikoli ne sprejme. Dokler se ljudje ne prebudijo, sprejemajo ali zavračajo svojo sliko o vas. Izoblikovali so si neko sliko o vas in to sliko sprejemajo ali zavračajo. Kako veličastno se je v to poglabljati. Morda celo nekoliko preveč osvobajajoče. Kako preprosto je ljubiti ljudi, ko to razumete! Kako preprosto je ljubiti vsakogar, če se ne identificirate s predstavami, ki si jih drugi ustvarijo o tem, kaj ste vi ali kaj so sami. Potem jih je lahko imeti rad, imeti rad vsakogar.

sinjeoka wrote on 18.10.2004 at 17:00:55:


btw,nisem pisala o zavestnih,ampak o podzavestnih motivih,sicer pa itak ni važno...

sinjeoka wrote on 18.10.2004 at 16:58:32:


mislim,da smo se pogovarjal tut o tem...in njegov odgovor je bil takšen:da je normalno neko negativno občutje,če izhaja iz ego stanje Odraslega(če smo že glih pri TA),drugače pa je če izhaja iz Otroka...mi je pa v tem trenutku zelo žal,da ga nisem prosila,da naj mal bolj razloži,kako to razlikujemo...(lahko pa mi pomaga kdo drug...)
in mislim,da je v bistvu mislil,da on (skoraj) nikoli ne odreagira iz ES Otroka(kar je tut Loops mislim da zaštekala na nek način...)

Mal se mi je nekej pošajnalo...zdej znam bolj definirat,zakaj se v komunikaciji z ljudmi,ki svoje mnenje izražajo na tak način,kao ti si glup,jst mam prav(vsaj JAZ ga tako dojamem,kar vem zdaj pa je to,da je to  po vsej verjetnosti samo moja precepcija,pa tut če ni, je pa vsaj samo moj problem  (za moje pojme so to t,sinja,lilith,tut bp včasih... pa še kdo bi se našel-oni so konstantni... )...no,zdej vem,da je to zato,ker me prizadane kot se je rose izrazla 'žalitev inteligence sogovornika'...
Lahko pa da se seveda motim...
Zanima pa me nekej...če se tut omenjani počutite,da izražate svoje mnenje na takšen način,kot sem zdej nekej ugotavljala,al ste čisto drugačnega mnenja?

picola wrote on 18.10.2004 at 22:15:42:



Lahko odgovorim zase ... direktno nisem nikoli hotela/želela žaliti nasprotnikove inteligence ... u bistvu vsakega s katerim se spustim v debato jemljem kot nekoga, ki me lahko nekaj nauči ...

Učiti se namreč ne morem od nekoga, ki ima enak pogled na svet, ampak samo od nekoga, ki ima drugačnega ...

zato po defaultu vsakega sogovornika oz. sodebatnika jemljem kot sebi enakega ...

Problem, ki ga imaš z mojim načinom komuniciranja leži drugje ... jaz zmeraj izzivam ljudi, da povedo svoje argumente ... če jih nimajo, potem si o njih res mislim svoje

če imaš občutek, da nekdo žali tvojo inteligenco imaš vso možnost, da dokažeš nasprotno